Paliativna oskrba je pristop, ki izboljša kvaliteto življenja pacienta in njihovih bližnjih, ki se soočajo s problemom povezanim s kronično neozdravljivo boleznijo, skozi preventivo in lajšanjem trpljenja, že ob zgodnjem odkritju bolezni in celostni oskrbi ter zdravljenju bolečine in drugih simptomov oziroma problemov, tako fizičnih, psiho-socilanih kot tudi duševnih(WHO, 2016).
Načela paliativne oskrbe Svetovne zdravstvene organizacije:
- Zagotavlja lajšanje bolečine in drugih pridruženih neželenih simptomov.
- Spoštuje življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje.
- Smrti niti ne zavlačuje niti ne pospešuje.
- Vključuje psihološki in duševni vidik oskrbe pacienta in bližnjih.
- Nudi obravnavo ki pacientom omogoča čim bolj aktivno življenje do smrti.
- Nudi obravnavo oziroma podporo svojcem med pacientovo boleznijo in kasnejšem žalovanjem.
- Uporablja timski pristop, da bi zadovoljila pacienta in svojce vključno s svetovanjem oziroma podporo pri žalovanju, če je potrebno.
- Paliativna oskrba bo izboljšala kakovost življenja in lahko tudi pozitivno vpliva na potek bolezni.
- Vključuje se v zgodnji fazi poteka bolezni, v povezavi z drugimi terapijami, ki so namenjene podalšjanju življenja, kot so kemoterapija, radioterapija in vključuje tiste preiskave ki so pomembne za boljše razumevanje bolezni in spopadanje s kliničnimi zapleti(WHO, 2016).
Paliativna oskrba pacienta se lahko začne na katerikoli ravni zdravstvene dejavnosti in socialno varstvene oskrbe. Pacient, ki potrebuje paliativno oskrbo in vanjo privoli, dobi dokumentacijo paliativne oskrbe, ki ga spremlja na vseh ravneh in področjih celostne oskrbe. Pacienta, ki potrebuje paliativno oskrbo, prepoznajo lečeči zdravniki in/ali člani paliativnega tima(MZZ, 2010).
Tabela 1: Ravni paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji
| Prva raven
osnovna PO (tradicionalna zdravstvena oskrba) |
Druga raven
specialistična PO |
Tretja raven
specialistična PO |
||
| Bolnišnice | negovalne bolnišnice sekundarna
terciarna raven zdravstvena dejavnosti |
hospic |
bolnišnični timi | enote za PO |
| Dolgotrajna oskrba | domovi starejših občanov
socialno varstveni zavodi oskrbovana stanovanja |
patronažni timi
mobilni timi |
hospici
– dnevni – stacionarni |
|
| Oskrba na domu | primarna raven
zdravstvena dejavnost |
|||
Potrebe po paliativni oskrbi na primarni ravni bi najučinkovitejše pokrili z delovanjem Tima specialistične paliativne oskrbe (TSPO) v vsakem zdravstvenem domu oziroma glede na število prebivalcev, ki jih pokriva posamezen zdravstveni dom. Glede na število zdravstvenih domov po Sloveniji je pričakovati vsaj toliko specialističnih paliativnih timov(MZZ, 2010).
Potrebe po paliativni oskrbi na sekundarni in terciarni ravni bi najučinkovitejše pokrili tako, da bi bilo število TSPO enako številu bolnišnic v katerih se obravnavajo pacienti s potrebami po paliativni oskrbi oziroma da je zagotovljena regionalna pokritost. Oblikovanje večjega števila TSPO in krepitev mobilnih paliativnih timov bo temeljila na potrebah bolnišničnih in izven bolnišnične dejavnosti paliativne oskrbe(MZZ, 2010).
Tretja raven je sestavljena iz enot za paliativno oskrbo, in zahteva visoko usposobljen interdisciplinarni paliativni tim (TSPO) saj so namenjene za oskrbo pacientov in njihovih bližnjih s težjimi in kompleksnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in/ali duhovnimi potrebami in težavami. Specialistične enote paliativne oskrbe so tesno povezane z vrsto storitev, ki jih izvajata bolnišnica in lokalna skupnost(MZZ, 2010).
Koordinacija v paliativni oskrbi poteka tako horizontalno kot vertikalno. Vsi izvajalci paliativne oskrbe delujejo v mreži integrirano, kar omogoča izvajanje nepretrgane paliativne oskrbe. Glavni koordinator paliativne oskrbe za posameznega pacienta je izbrani zdravnik v tesnem sodelovanju s paliativnim timom(MZZ, 2010).
Tim za paliativno oskrbo ali paliativni tim je izvajalec specialistične paliativne oskrbe in koordinator vseh drugih dejavnosti, ki jih pacient v paliativni oskrbi potrebuje. Je skupina posameznikov ki delajo povezano pri uresničevanju skupnega cilja (MZZ, 2010).
Paliativni tim sestavljajo osebe različnih strokovnih področij:
- Zdravnik (vodi obravnavo pacienta na bolnišničnem oddelku).
- Medicinska sestra (oseben in poglobljen odnos do pacientov in svojcev, ter posledično hitro odkrivanje in lajšanje simptomov ter težav).
- Patronažna medicinska sestra (nudijo oskrbo in nego na domu).
- Psiholog (nudi psihološko podporo pacientu in svojcem).
- Fizioterapevt (nudi vzdrževanje in izboljšanje zmogljivosti-fizične) .
- Socialni delavec (nudi rešitve pri socialnih problemih).
- Delovni terapevt (skrbi za čim daljšo pacientovo samostojno aktivnost).
- Dietetik (nudi prehransko svetovanje pacientu).
- Klinični farmacevt (svetujejo pri izbiri in predpisovanju zdravil) .
- Koordinator za paliativno oskrbo (spremlja in povezuje bolnike z ustrezno osebo, ki jo v tistem trenutku potrebujejo, npr. patronažna medicinska sestra).
- Duhovnik (nudi pacientu in svojcem duhovno podporo).
- Ter osebe ki po potrebi vstopijo glede na potrebe pacientov in svojcev(Mavril & Logonder, 2006).
Pregled literature je pomemben zaradi lažjega razumevanja teme o kateri govori seminarska naloga. Celotna seminarska naloga temelji na pregledu literature zato delo brez pregleda literature ne bi bilo možno.
Literatura nam daje neko celoto, s katero lahko seminarsko nalogo napišemo in iz nje črpamo vse vire, ki jih potem uporabimo pri seminarski nalogi. Pomembno je pregledati čim več različne literature, saj s tem lahko dobimo širok spekter različnih pogledov na temo, ki jo obravnava seminarska naloga, poleg tega pa je potrebno upoštevati, da mora literatura biti kar se da strokovna in točna, saj napačna literatura lahko privede do napačnih rezultatov in spoznanj, ki so predstavljeni v seminarski nalogi.
EMPIRIČNI DEL
Za potrebe raziskave smo uporabili metodo pregleda literature, poleg tega je bila uporabljena deskriptivna (opisna) metoda dela.
Namen in cilji raziskovanja
Namen seminarske naloge je pregled tako domače kot tuje literature s področja paliativne oskrbe in bolj specifično paliativnega tima, s tem pa je naš cilj ugotoviti kakšen pomen ima paliativna oskrba in podrobneje, kakšno vlogo in vpliv ima medicinska sestra v samem paliativnem timu.
Strategija pregleda zadetkov
S pomočjo pregleda literature smo vsega skupaj našli 137680 dobljenih zadetkov tako raziskav, člankov kot tudi knjig. Od tega smo pregledali 44 zadetkov ki smo jih izbrali po vključenih kriterijih: leto objave (2005-2016), celotno besedilo članka, recenzirani članki, slovenski jezik in angleški jezik. Za izključitvene kriterije smo določili: vsi viri, ki niso strokovni, nestrokovni spletni viri, neetične raziskave, zastareli viri, ki so potrjeni z novimi spoznanji, nepopolna besedila oziroma izvlečki. V polno besedilo smo nato vključili 10 zadetkov.
| Ključne besede | Šteilo zadetkov | Izbrani zadetki za pregled v polnem besedilu | |
| CINAHL | Nurse in palliative care | 3264 | 1 |
| Palliative care | 114264 | 0 | |
| Care of dying patient | 10858 | 0 | |
| COBISS | Vloga medicinske sestre v paliativnem timu | 1 | 1 |
| Paliativni tim | 13 | 0 | |
| Paliativna oskrba | 901 | 0 | |
| Palliative care | 769 | 2 | |
| Care of dying patient | 152 | 1 | |
| Nurse in palliative care | 24 | 0 | |
| Obzornik zdravstvene nege
|
Vloga medicinske sestre v paliativnem timu | 2343 | 2 |
| Paliativni tim vloga medicinske sestre | 2344 | 1 | |
| Google učenjak | Vloga medicinske sestre v paliativnem timu | 96 | 1 |
| Vloga medicinske sestre v paliativi | 52 | 0 | |
| Paliativni tim | 168 | 0 | |
| WHO | Palliative care | 1540 | 1 |
Opis obdelave podatkov pregleda literature
Za potrebe seminnarske naloge smo opravili vsebinsko analizo dobljenih zadetkov pri pregledu literature. Vsebinsko analizirane vire, ki smo jih izbrali, smo nato razvrstili s pomočjo tehnike kodiranja in oblikovanjem vsebinskih kategorij.
Ocena kakovosti literature
Literaturo smo izbirali glede na leto objave, vsebinski ustreznosti ter dostopnosti polnega besedila člankov in knjig. Kakovst dobljenih dokazov smo razvrstili hirearhično na 7 nivojev, povzetih po že prej objavljeni študiji. Najprej smo uvrstili Sistematični pregled randomiriranih kliničnih študij ter sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij, v drugi nivo smo uvrstili posamezne randomizirane klinične študije, v tretji nivo pa sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji. V naslednji nivo smo vključili posamezne študije s korelacijami/opazovanji, v peti nivo smo vključili sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/študij, v šesti nivo smo vključili posamične opisne/kvalitativne/ študije, v zadnji sedmi nivo pa mnenja avtorjev in pa ekspertnih komisij.
Prikaz rezultatov po kodah in kategorijah
| Avtor | Leto izdaje | Raziskovalni dizajn | Vzorec (velikost in država) | Ključna spoznanja |
| Krajnc, M., Čokolič, M. | 2008 | Kvantitativno raziskovanje (pregled literature) | Pregledali so 8 tujih virov | V središču paliativne oskrbe je zraven pacienta tudi njegova družina. Učinkovita paliativna oskrba je moralna dolžnost zdravstvenih delavcev.Pri skrbi za umirajočega nismo sami. Strokovni tim lahko razen izbranega zdravnika, patronažne medicinske in drugih medicinskih sester, zdravnikov specialistov sestavljajo tudi hospic, psihologi, psihiatri, duhovniki, socialni delavci, fizioterapevti. S pravilnim pristopom k umirajočemu lahko pomagamo v žalost, brezup, temo, strah in |
| Železnik, D. | 2008 | Kvantitativno raziskovanje | / | Poklicna dejavnost diplomirane medicniske sestre zahteva številne kompetence, ki med drugim obsegajo:
– Spodbujanje zdravja, zdravstveno vzgojo, učenje za razumevanje povezav med življenskim slogom in zdravjem, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov krepitve, doseganje in ohranjanje življenja – Oranizacija, vodenje in nadziraje zdravstvene nege kot dejavnosti in službe – Vodenje negovalnega tima – Uporaba procesne metode dela pri izvajanju zdravstvene nege – Sodelovanje v zdravstvenem timu v procesu zdravljenja – Izvajanje diagnostično terapevtskih programov – Spremljanje in beleženje izidov, ter učinkov intervnecij zdravstvene nege – Interdisciplinarno in več področno povezovanje, namenjeno zagotavljanju kakovostne obravnave pacienta – Ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicniske pomoči v okviru kompetenc – Pedagoško delo, ki omogoča obnavljanje istovrstnega kadra – Raziskovalno delo in zagotavljanje kakovosti na področju zdravstvene nege |
| Gazibara A. | 2015 | Kvantitativno raziskovanje (raziskava) | Vzorec raziskave zajema 55 zdravstvenih delavcev, 8 moških ter 45 žensk, vzorec je namenski, raziskava je bila izvedena v Sloveniji. | – Zdravstveni delavec ima v timu specifično vlogo
– Naloge: Vzpostavitev medsebojne komunikacije med timom, pacientom in družino, ter večinsko uresničuje načrte tima z izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege, s pogovorom ter učenjem pacienta ter njihovih svojcev – Specifične naloge zdravstvenega delavca v procesu umiranja – Vrednote, lastnosti in občutja zdravstvenega delavca pri delu z umirajočimi pacienti – Komunikacija z umirajočim pacientom – Pomen empatije v procesu umiranja – Preobremenjenost zdravstvenih delavcev pri delu z umirajočim pacientom (Vse večja obremenitev zaradi vse več težko bolnih in umirajočih) |
| Skela Savič, B. | 2005 | Kvantitavino raziskovanje (pregleda literature) | Članek temelji na pregledu 17. virov ki so bili napisani v različnih državah. | – Osnovni cilji medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi
– Koraki za doseganje celovite paliativne oskrbe v paliativnem timu – Naloge medicinske sestre v klinični praksi paliativne oskrbe – Aktivnosti za postopno doseganje cilja uvedbe paliativne oskrbe v neposredno prakso
|
| Rosser, M. & Walsh, H. C. | 2014 | Kvantitativni pristop | Anglija | – Zakaj je interprofesionalni pristop pomemben za
delo v paliativnem timu – Pomembnost komunikacije v paliativni zdravstveni negi oziroma timu – Spopadanje in lajšanje bolečine – Vodenje oziroma nega pri gastrointestinalnih problemih – Zdravstvena nega pri težkem dihanju in kronični izčrpanosti – Vodenje in nega pri psihičnih simpomih – Skrb za svojce in družino – Urgentne situacije v paliativi – Nega ob koncu življenja – Izguba in žalovanje – Osebni razvoj medicinske sestre v paliativi |
| Moir, C., Roberts, R., Martz, K., Perry, J. & Tivis, L. J. | 2016 | Kvantitativno raziskovanje | 60 medicinskih sester različnih starosti in delovne dobe v bolnišnici v Idahu | – Kako izobraževnaje medicinskih sester vpliva na kakovost komuniciranja v paliativni zdravstveni negi |
| Miller June, M., | 2014 | Kvalitativna raziskava oziroma intervju | Narejen je bil intervju s šestimi sestrami ki delajo v enoti intenzivne terapije v bolnišnici v Kalifornija | – Medicinske sestre so izrazile mnenje, da je njihova glavna vloga odprta komunikacija s pacientom in svojci, poleg tega pa imajo zelo pomembno vlogo pri komunikaciji v paliativnem timu in so na nek način povezava med pacientom ter njegovimi svojci in negovalnim timom in tako prikažejo želje in cilje svojcev negovalnemu timu
– Medicinske sestre povedo, da zaradi preobilice dela svojci velikokrat niso seznanjeni z njihovim delom in možnostmi povezanimi s paliativno oskrbo. |
| Kategorija | Kode | Avtorji |
| Paliativni tim | Sodelovanje strokovnjakov, povezovanje v paliativni tim, celostna obravnava pacientov, zdravnik, medicisnke sestre, duhovnik, fizioterapvt, delovni terapevt, psihiater, dietetik, premagovanje bolečine, strah, brezup, samota, umiranje, doseganje skupnega cilja, komunikacija, preobremenjenost zdravstvenih delavcev, empatija, pomoč svojcem in pacientu, interdisciplinarni pristop. | Krajnc, M., Čokolič, M.
Gazibara, A.
Moir, C., Roberts, R., Martz, K., Perry, J. & Tivis, L. J.
Rosser, M. & Walsh, H. C. |
| Paliativna medicinska sestra | Številne kompetence, spodbujanje zdravja, zdravstveno vzgojno učenje, razumevanje zdravstvenih problemov, organiziranje in vodenje, procesne metode dela, izvajanje diagnostično terapevtskih postopkov, interdisciplinarni pristop, reševanje nepredvidljivih dogodkov, raziskovalno delo, izobraženje kot pomemben del v paliativni zdravstveni negi | Železnik, D.
Moir, C., Roberts, R., Martz, K., Perry, J. & Tivis, L. J.
Skela Savič, B. |
| Paliativa v intezivni enoti | Odprta komunikacija s svojci, komunikacija v paliativnem timu, povezava pacientov, svojcev in paliativnega tima, preobremenjenost delavcev, premajhna seznanjenost svojcev s potekom zdravljenja. | Miller June M. |
Razprava
S pregledom literature smo ugotovili, kakšen pomen in vlogo ima medicinska sestra v paliativnem timu in širše v paliativni zdravstveni negi. Medicinska sestra sodeluje v paliativnem timu kot koordinator zdravstvene nege, prav tako pa je njena pomembna vloga predvsem v tem da paliativni tim povezuje ter seznanja s stanjem pacienta, saj je prav medicinska sestra ključni člen paliativnega tima, ker ima najpogostejši stik s pacienti in s svojci.
Kot omejnata Krajnc M. in Čokolič M. 2008, medicinska sestra pri oskrbi pacienta ni sama, ampak se povezuje v strokovni tim oziroma v tem primeru paliativni tim, ki ga poleg medicinske sestre sestavljajo tudi ostali strokovni sodelavci (zdravnik, duhovnik, delovni terapevt,…). Prav tako poudarjata, da je paliativna oskrba moralna dolžnost vsakega zdravstvenega delavca. Po njunem mnenju, je pravilen pristop k pacientu zelo pomemben, saj mu tako lahko zagotovimo oziroma pomagamo pri žalovanju, velikokrat pa tudi pri brezupnih situacijah v katerih jih je nemalokrat strah in se zato počutijo osamljeno. Za doseganje kvalitetne zdravstvene nege, pa je po njunem mnenju zelo pomembno sodelovanje tako s pacientom kot s svojci, saj le tako lahko zdravstveni delavci zagotovimo vse potrebe pacienta in svojcev.
Železnik D. 2008 opisuje, da poklicna dejavnost medicinske sestre v paliativnem timu obsega velik nabor kompetenc iz katerih je razvidno kakšna je pravzaprav vloga medicinske sestre v sami paliativni zdravstveni negi in tudi paliativnem timu. Bogat nabor kompetenc obsega spodbujanje zdravja ter zdravstveno vzgojno delo, tako učenje kot pomoč pri razumevanju problemov, organiziranost in vodenje zdravstvene nege kot eno pomembnejših nalog. Vodenje negovalnega tima, ki je nujno za nemoteno in profesionalno obravnavo v procesu paliativne oskrbe, izvajanje diagnostično terapevtskih postopkov, spremljanje in beleženje učinkov intervencij zdravstvenih delavec, zelo pomembno pa je tudi interdisciplinarno in več področno povezovanje kot zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta. Poleg vsega naštetega, mora medicinska sestra imeti tudi sposobnost prepoznavanja in reševanja nepričakovanih problemov v povezavi s samo obravnavo, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pedagoški vidik dela, in samega razvoja paliativne oskrbe, kjer ima medicinska sestra veliko in pomembno vlogo, saj njena raziskovalna dejavnost lahko zelo pripomore k kakovostni in bolj razviti paliativni oskrbi.
Gazibara, A. v diplomskem delu iz leta 2015 navaja, da ima zdravstveni delavec v timu specifično vlogo, katero je raziskal s pomočjo raziskave. Velik poudarek je na vzpostavljanju medsebojne komunikacije na eni strani med timom, na drugi pa s svojci in pacientom, saj tako lahko skupaj uresničujejo in načrtujejo kakovostno obravnavo. Kot specifične naloge zdravstvenega delavca oziroma medicinske sestre v pocesu paliativne oskrbe, je navedel vrednote lastnosti in sočutje zdravstvenega delavca pri delu z umirajočim pacientom, komunikacijo s pacientom, opredelil je tudi pomen empatije, ki je eden od ključnih dejavnikov v procesu paliativne oskrbe, izpostavil pa je tudi preobremenjenost zdravstvenih delavcev oziroma medicinskih sester pri delu z umirajočimi pacienti, saj je tovrstnih pacientov vedno več zaradi težkih bolezni.
Skela Savič, B, je v članku iz leta 2005 raziskovala osnovne cilje medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi. V svoji raziskavi je opredelila korake za doseganje celovite paliativne oskrbe v paliativnem timu. Načrt obravnave je razdelila na šest korakov, v katerih opisuje kako naj medicinska sestra izvaja potek obravnave.
Prav tako poudarja, da je pomeben timski oziroma interdisciplinarni pristop v katarem ima medicinska sestra prav specifično vlogo, saj vzpostavlja medsebojno komunikacijo med timom, bolnikom in družino, ter večinsko uresničuje načrte tima ob bolniški postelji s pomočjo izvajanja aktivnosti zdravstvene nege, s pogovorom in učenjem pacienta in svojcev. Medicinska sestra je v veliko pomoč zdravniku pri ugotavljanju in obvladovanju simptomov napredovane bolezni, pri postavljanju ciljev paliativne obravnave, pri komunikaciji s pacientom, razgovori s svojci in drugim.
Rosser, M. in Walsh, H. C., v knjigi opisujeta, da je interdisciplinarni pristop v katerega je vključena tudi medicinska sestra zelo pomemben, ker imajo tako svojci, predvsem pa pacienti velikokrat kompleksne potrebe pri obravnavi, za kar je potrebno sodelovanje večih strokovnjakov iz različnih področij. Opisujeta, da v interdisciplinarnem timu vsak strokovnjak vidi problem pacienta iz drugačne perspektive, zato je pomembno, da se različni strokovnjaki med seboj povezujejo, saj je to glavno za zagotovitev celostnega pristopa. Kot glavne vloge medicinske sestre navajata oceno pacientovih potreb in koordinacijo celotne zdravstvene nege z drugimi strokovnjaki, zagotavlja in razvija oziroma prilagaja zdravstveno obravnavo tako za pacienta kot tudi svojce, prav tako pa obveša in predvsem sodeluje z ostalimi člani paliativnega tima, ter skupaj z njimi zgotavlja celovito obravnavo. Poleg vsega navedenega, sta tudi opredelili delo medicinske sestre po posameznih vloga, tako sta zajeli vlogo komuniciranja, kjer ima medicinska sestra veliko vlogo pri tem, da prepozna potrebo po komunikaciji s pacientom in samo komunikacijo pravilno vodi, pri obravnavi bolečine sta mnenja, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri tem, da bolečino dobro in strokovno oceni, saj le tako lahko paliativni tim pacientu nudi dober nadzor nad bolečino. Medicinska sestra mora prav tako vedeti kako ravnati ob slabosti in bruhanju pacienta, saj sta to zelo pogosta simptoma pri obravnavi v paliativni negi. Poznati mora zaplete pri težavah z dihanjem, prepoznati mora tako fizične in psihološke potrebe pri pacientu, ter jih uspešno reševati, velik pomen pa dajeta na sodelovanju z družinskimi člani, ki so pomemben del obravnave pacienta, prepoznavati mora nujna stanja v paliativni zdravstveni negi in jih reševati v okviru svojih kompetenc, velik poudarek pa dajeta tudi konec življenja, kjer je zelo pomembno, da pacientu medicinska sestra zagotovi, kar se da mirno smrt in je v podporo družinskim članom ob žalvanju.
Moir, C., Roberts, R., Martz, K., Perry, J. & Tivis, L. J., v članku objavljenem v strokovni reviji International Journal of Palliative Nursing leta 2015 opisujejo, da je uspeh in trajnost nudenja paliativne zdravstvene nege odvisna od izobrazbe medicinskih sester in njihove komunikacije.
Miller June, M., v svoji raziskavi iz leta 2014 ugotavlja, da stališča medicinskih sester do paliativne oskrbe niso enaka, oziroma se razlikuje pogled na paliativno obravnavo v hospicu in enoti intenzivne terapije. Medicinske sestre iz intenzivnih enot navajajo, da imajo velikokrat preveč dela da bi zagotovile tudi vidik komunikacije s svojci kar je eden glavnih dejavnikov, da svojci niso dobro informirani o samem poteku obravnave pacienta. Sestre v intenzivnih enotah se niso videle kot paliativne medicinske sestre, ampak kot navadne medicinske sestre, ki dajejo pacientom dobro zdravstveno obravanavo.
Pri pregledu literature smo naleteli na nekaj težav, ki jih lahko opišemo kot omejitev pri izdelavi seminarske naloge. Veliko gradiva je bilo starejšega kot deset let, zato smo bili z gradivo precej omejeni. Opazil smo, da se v zadnjem času več piše od paliativne zdravstvene nege, vendar večina virov ni bilo strokovnih, zato menimo da bi bilo v prihodnosti pomembno raziskati različne dejavnike medicinske sestre v povezavi s paliativnim timom, saj bi tako lahko naredili nekakšen nacionalni plan paliativne zdravstvene obravnave, ki bi bil povsod enak.
Zaključek
Medicinska sestra ima velik pomen pri paliativni zdravstveni obravnavi pacienta. Njeno delo je vedno v povezavi s paliativnim timom, kjer je po mnenju mnogih avtorjev prav medicinska sestra glavni člen v paliativnem timu. Veliko vlogo avtorji pripisujejo vodenju medicinske sestre v paliativnem timu, saj je prav medicinska sestra tista, ki preživi največ časa s pacientom in tudi svojci. Kot navajajo avtorji, je pomembna izobraženost medicinskih sester, saj je delo v paliativni zdravstveni negi široko razvejano, zato mora biti medicinska sestra dobro izobražena tako teoretično kot praktično. Sodelovanje medicinske sestre z ostalimi člani paliativnega tima je zelo pomembna vloga, ki jo medicinska sestra zavzema v negovalnem timu in je ključna za dobro in celovito obravnavo pacientov vključenih v proces paliativne obravnave.
Menimo, da bi naša seminarska naloga lahko doprinesla predvsem k temu, da je potrebno še več raziskovati na področju zdravstvene nege v paliativi (predvsem implementacijo teorije v prakso dela medicinskih sester, ki zaradi preobilice dela velikokrat ni možna), kar mislimo, da je tudi zelo pomembno za nadlajni razvoj same paliativne oskrbe tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu.
LITERATURA
Gazibara, A., 2015. Odnos medicinske sestre do umirajočega pacienta: diplomsko delo. Jesnice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice.
Krajnc, M., Čokolič, M., 2008. Umirajoč bolnik. In: 2.strokovno strečanje »patronažna medicinska sestra ob umirajočem bolniku«. Sp. Duplek, 15. april 2008. Sp. Duplek: Koletnik Zdenka s.p., Sp. Duplek, 5-15.
Mavrič Z., Logonder M. M., 2006. Zdravstvena nega bolnika v paliativni oskrbi ob odpustu in pri ambulantni obravnavi. In: M. M. Logonder, eds. »Med bolnišnico in domom«. Rogla, 28.-29. september 2006. Ljubljana: Sekcija medicisnkih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 56-66.
Miller June, M., 2014. Exploring Critical Care Nurses Perceptions and Practices of Palliative care in je ICU Environment: Master of science. Kalifornija: University of California, Davis.
Ministrstvo za zdravje(MZZ), 2010. Državni program paliativne oskrbe [online] Available at: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/ Paliativa/ Dr%C5%BEavni_program_paliativne_oskrbe_190410.doc [Accessed 29 November 2016]
Moir, C., Roberts, R., Martz, K., Perry, J. & Tivis, L. J., 2016. Communicating with patients and their families about palliative and end-of-life care: comfort and educational needs of nurses. International Journal of Palliative Nursing, 21(3), pp .109-112.
Rosser, M. & Walsh, H. C., 2014. Palliative Care for Student Nurse. Anglija: John Wiley & Sons, Ltd, The Atrium, Southern Gate, Chichester, West Sussex, UK.
Skela Savič, B., 2005. Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe onkološki bolnikov. Obzornik Zdr N, 2005: 39;245-253.
World health organization(WHO), 2016. WHO definiton of Palliative Care [online] Available at: http://www.who.int/cancer/palliative/definition/en/ [ Accessed 29 November 2016].
Železnik, D., 2008. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babipki negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza drzštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehikov Slovneije.
