Najnovejše ugotovitve o koronavirusu SARS-CoV-2, COVID-19 na globalni ravni

Epidemija koronavirusa, ki nas je doletela na dolgi rok ne pomeni nič dobrega. Lahko pa se z njo učinkovito spopademo. V zadnjem tednu se je odvijala diskusija v smeri ‘ponovnega odpiranja družbe’ in ponovnega zagona gospodarstva.

Nekatere države se še vedno borijo z izbruhom, druge pa tvegajo, da se bodo prehitro odprle in tako poslabšale val epidemije. Zadeve niso subjektivne, saj nas je nekaj naučila že zgodovina.

Španska gripa leta 1918 je dokazala, da je bilo drastičnih drugih valov manj tam, kjer so dlje časa veljali strožji ukrepi.

Cilj je upočasnitev širjenja okužb in smiselna počasna vrnitev družbe v normalno stanje.

1. KAKO VPLIVA KORONAVIRUS na ČLOVEŠKO TELO?

Vemo že, da koronavirus prizadene dihala. Kako vpliva na druge organe in sisteme pa ostaja neznanka. Trenutni podatki o bolnikih kažejo, da koronavirus lahko vpliva tudi na jetra, ledvice, črevesje, možgane, oči, nos in ožilje.

Analiza simptomov o katerih so poročali v aplikaciji COVID Symptom Tracker App, ki so jo razvili na Harvardu, Stanfordu in bolnišnici Massachusetts, je pokazala, da so anosmia (izguba vonja), utrujenost in kašelj najpogostejši med prijavljenimi simptomi. Nekatere bolnike so doletela tudi druga nevrološka stanja, kot so možganska kap, epileptični napadi, halucinacije, vznemirjenost in zmedenost. Poročali so tudi o obolenjih miokarda. Vsekakor pa so vsi dolgoročni učinki virusa&okužbe na človeški orgnaizem žal še neznanka.

2. SPREMLJANJE ŠIRJENJA V DRUŽBI

Nedavne študije v Bostonu in Kaliforniji so našle veliko več pozitivnih primerov, kot so predvidevali v prizadetih skupnostih. Obe sta se nanašale na odkrivanje protiteles proti virusu. Poraja pa se tudi vprašanje kaj točno pomeni imeti protitelesa na koronavirus. Svetovna zdravstvena organizacija je v petek 17. aprila objavila, da serološki testi na protitelesa ne dokazujejo, da je človek imun na koronavirus, le da je prišlo do okužbe. Zato ostaja neznanka tudi ‘kolektivna imunost’.
Kljub temu pa testi na protitelesa služijo kot dragoceno sredstvo za razumevanje širjenja virusa po skupnostih&regijah in pomagajo odločitvam politike za nadzor okužbe ter do ponovnega ciljanega odpiranja družbe&gospodarstva.

3. RAZVOJ ZDRAVIL IN CEPIVA

Za zdravljenje bolnikov je bilo predlagano več kot 160 novih kombinacij terapij z različnimi strategijami. Najbolj učinkovita so bila zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa, maligne hipertenizije… vsa pa imajo za cilj zniževanje vnetja in delujejo na iste receptorje.

[wp_ad_camp_1]

Farmacija razvija 70 različnih cepiv – tri so že v fazi kliničnih testiranj. Raziskujejo pa tudi cepivo proti tuberkulozi, saj je v tistih državah, ki cepijo proti tuberkulozi obolevnost za koronavirus manjša.

4. UMIRJANJE EPIDEMIJE oz. SEZONSKA NIHANJA?

Krivlja novih okužb se po večini držav stabilizira. Je to dober znak?

Čeprav se podatki na prvi pogled zdijo obetavni vemo, da imajo lahko koronavirusi sezonski vzorec. Napovedujejo, da se bodo lahko izbruhi pojavljali sezonsko in nekatera predvidevanja kažejo, da bo socialno distanciranje potrebno vse do leta 2022 oz. do zadostne precepljenosti, ko bo na voljo cepivo.

Uspešne bodo tiste države, kjer bo politika pokazala visok nivo fleksibilnosti in odzivnosti, državljani pa bili dosledni pri upoštevanju le-teh. Pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja bodo odigrala ustrezna zaščitna sredstva, pravilno in redno umivanje rok, razkuževanje….