Zdravstvena nega življenjsko ogroženega pacienta v enotah intenzivne terapije zahteva visoko stopnjo strokovne usposobljenosti zdravstvenih delavcev in njihovo stalno prisotnost v enoti. Zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege in sodelovanje pri zahtevnih medicinsko-tehničnih posegih zahteva nenehno izobraževanje in usposabljanje diplomiranih medicinskih sester ter usklajeno sodelovanje z zdravnikom (Jokič, 2010).
Uvajanje centralnih venskih katetrov (CVK) je poleg endotrahealne intubacije najpogostejši invaziven medicinsko – tehničen poseg v enotah intenzivnih terapij. CVK je nujno potreben pri zdravljenju kritično bolnih, saj omogočajo neposreden dostop do znotraj žilnega prostora. Po CVK se aplicirajo tekočine in zdravila, hkrati pa omogoča hemodinamski nadzor pacienta. Uporabljajo se tako v diagnostične, kot terapevtske namene (Jokič, 2010).
Glede na različne načine nastavitve in namene uporabe CVK lahko pride do različnih varnostnih zapletov. Pri vstavitvi, vzdrževanju in uporabi lahko nastanejo različne mehanske ovire in varnostni zapleti, ki so povezani z okužbo. CVK predstavlja odprto pod med zunanjim okoljem in znotraj žilnim prostorom, zato je pacient v času, ko ima vstavljen CVK izpostavljen nevarnosti okužbe (Jokič, 2010).
Okužba venskega katetra je najpogostejši zaplet, ki podaljša zdravljenje pacienta ali je celo povečan vzrok umrljivosti (Polderman & Girbes, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri preprečevanju kateterskih okužb. Vbodno mesto in prehodnost CVK kontrolira in opazuje 24 ur na dan. Prevezo menjuje vsakih 72 ur oziroma po potrebi (če je umazana, slabo pritrjena…) (Kolar, 2012).
Pri prevezi CVK navadno uporabljamo prozoren obliž, saj ima kar nekaj prednosti, pred običajnim obližem iz sterilne gaze in lepilnega traku. Prednosti so: olajša nameščanje in aseptično tehniko pri menjavi obliža, omogoča stalen nadzor CVK in vbodnega mesta, omogoča boljšo pričvrstitev in posledično manjšo frekvenco prevez, polprepustnost omogoča dihanje kože, kar pacientu nudi večje udobje (Kolar, 2012).
Ohranjanje prehodnosti CVK sodi med delovne kompetence diplomirane medicinske sestre. Potrebno je poskrbeti, da je CVK prebrizgan vsaj 1x na osem ur. CVK navadno prebrizgamo z 10ml sterilne fiziološke raztopine. Pri prebrizgavanju ne smemo čutiti upora, v kolikor čutimo upor s prebrizgavanjem prenehamo in o zapletu obvestimo zdravnika (Kolar, 2012).
Pri pacientu, ki ima vstavljen CVK je potrebno poleg opazovanja vbodnega mesta tudi opazovanje splošnega stanja pacienta. Redno, vsaj 1x dnevno merimo telesno temperaturo (možno vzročno povezovanje CVK in okužbe), spremljanje dihanja (dispneja, periferna cianoza, nizka oksigenacija), možno je pojavljanje bolečin v predelu vbodnega mesta, v vseh teh primerih obvestimo zdravnika (Kolar, 2012).
KRITIČNO MNENJE
Pravilna oskrba CVK in opazovanje pacienta s CVK-jem, je ena izmed nalog diplomirane medicinske sestre. CVK je za življenjsko ogroženega pacienta izrednega pomena, vloga medicinske sestre pa je, da za CVK ustrezno skrbi, opazuje vbodno mesto in skrbi za njegovo prehodnost. Okužba CVK in vbodnega mesta je eden izmed najpogostejših zapletov, ki pa podaljšuje bolnišnično zdravljenje ter poveča umrljivost. K zmanjšanju zapletov lahko veliko pripomore medicinska sestra z rednimi aseptičnimi prevezami CVK ter skrbjo za prehodnost katetra. Menim, da lahko visoko izobražena diplomirana medicinska sestra v sodelovanju z zdravnikom veliko pripomore k zmanjševanju zapletov zaradi uporabe CVK, saj je ključnega pomena ustrezno rokovanje s katetrom in natančno opazovanje pacienta in s tem hitro ukrepanje ob morebitnih zapletih.
LITERATURA
Kolar, M. 2012. Pravilna oskrba centralnih venskih katetrov in preprečevanje infekcije. Maribor: Univerza v Mariboru
Jokič, R. 2010. Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester o sodobni oskrbi centralnih venskih katetrov. Maribor: Univerza v Mariboru
Polderman, KH & Girbes AJR. 2012. Central venous catheter use. Intensive Care Med 2012: 28
