Deli z drugimi!

Kakšna je razlika med industrijsko, navadno in medicinsko konopljo? Industrijska in medicinska konoplja prihajata iz iste rastline, ki ji latinsko rečemo Cannabis Sativa L.

V vsakdanjem življenju pa se termin konoplja nanaša na industrijsko konopljo. Termin industrijska pomeni zgolj, da jo lahko uporabljamo v industrijske namene. Iz nje proizvajamo tekstil, gradbeni material, izolacijo, goriva, kozmetične izdelke, prehranske dodatke ali hrano.

Medtem ko se termin marihuana nanaša na medicinsko ali rekreacijsko uporabo te rastline. Glavna razlika med konopljo in marihuano je v tem, da ima konoplja, ki jo uporabljamo v industrijske namene manj fitokanabinoida THC (Tetrahidrokanabinola). Industrijska konoplja ga lahko vsebuje približno od 0,3 – 1,5 %. V Sloveniji je dovoljeno gojiti samo sorte, ki vsebujejo do 0,2 % THC-ja. Medicinska oziroma navadna konoplja pa ga vsebuje 10% ali več in je ni dovoljeno gojiti. Industrijska konoplja raste navzgor in se osredotoča na rast stebla, medtem ko medicinska konoplja raste navzven in se osredotoča na rast popkov in cvetov.

CBD (Kanabidiol) ni psihoaktiven, THC pa je psihoaktivna snov in povzroča omamljenost. Industrijska konoplja se kultivira na način, da vsebuje minimalno vsebnost THC-ja in normalno vsebnost drugih fitokanabinoidov. Dovoljena vrednost THC-ja v konoplji znaša v Sloveniji manj kot 0,2 %, zato so ti izdelki legalni (2019?)

ENDOKANABINOIDNI »SISTEM ZA KLIC V SILI«

Fitokanabinoidi iz konoplje se vežejo na kanabinoidne receptorje (CB), ki so v človeškem telesu povezani z endogenim kanabinoidnim sistemom (EKS ali ECS). To je zelo pomemben fiziološki sistem v našem telesu, ki ga še odkrivamo in intenzivno raziskujemo. Uravnavava in vzdržuje zdravje. Kako deluje?

Glavna naloga endokanabinoidnega sistema je homeostaza, kar pomeni obstoj stabilnega notranjega (celičnega) okolja v dinamičnem, vedno spreminjajočem se zunanjem okolju. Ko se pojavi neravnovesje, ga EKS povrne v prvotno stanje. Omogoča komunikacijo med celicami, tkivi in organi v našem sistemu, hkrati pa skrbi za naše zdravje in imunski sistem. Uravnava pomembne telesne funkcije, kot so spanje, apetit, razmnoževanje, plodnost in pomnjenje. Nudi zaščito in preventivo pred napačnim stresnim odzivom telesa.

Kadar je živčni sistem vzdražen zaradi poškodbe, stresa, močnih čustev ali zaradi bolezenskega stanja, začnejo po nevronih potovati živčni impulzi in pojavi se nevarnost, da celice pregorijo. Začnejo se sproščati enodokanabinoidi, ki preko CB receptorjev umirijo živčevje. Tako lahko naše telo deluje tudi v neugodnih okoliščinah. (1, 2, 6)

Sodobni nezdrav način življenja (kronični stres, slaba prehrana, pomanjkanje gibanja, vnašanja strupov, jemanje veliko zdravil, sevanje in drugo) naš endokanabinoidni sistem stalno izčrpava zato je sproščanje endokanabinoidov nezadostno. Fitokanabinoidi iz konoplje, so zelo podobni endokanabinoidom, ki jih proizvaja naše telo. Vežejo se na receptorje v endokanabinoidnem sistemu – telo jih namreč zazna kot sebi lastne in jih zato ne zavrača. Fitokanabinoidi tako aktivirajo procese v telesu namesto endokanabinoidov.

KANABINOIDNI RECEPTORJI (CB)

Kanabinoidne receptorje lahko aktivirajo endokanabinoidi, ki jih proizvaja naše telo (anandamid in 2-arahidonoilglicerol( 2-AG)), sintetični kanabinoidi, ki jih sintetiziramo v laboratorijih in fitokanabinoidi, ki jih najdemo v rastlinah, največ v konoplji.(1)
Imamo dve vrsti kanabinoidnih receptorjev. Receptorje CB1 imamo v centralnem živčnem sistemu, veznem tkivu, žlezah in spolnih žlezah ter v možganski skorji in možganskih predelih kot so hipokampus, basalni gangliji, mali možgani in amigdala.(4) Receptorje CB2 pa večinoma najdemo v imunskem sistemu (vranici, priželjcu, nebnici, kostnemu mozgu) in belih krvnih celicah (makrofagih, B-celicah in T-celicah). So v prebavnem traktu, perifernem živčevju ter v centralnem živčevju predvsem v mikrogliji.(5)

CBD JE MED NAJPOMEMBNEJŠIMI SESTAVINAMI KONOPLJE

Številni raziskovalci verjamejo, da je CBD (Kanabidiol) najpomembnejši fitokanabinoid, ki je bil kadarkoli odkrit, zato se raziskave in študije aktivno nadaljujejo. Proučujejo uporabo CBD-ja za zdravljenje odvisnosti od konoplje, zdravljenje različnih psihoz, zdravljenje epilepsije, zdravljenje s kemoterapijo povzročene slabosti in bruhanja, zdravljenje bolezni zamaščenih jeter, zdravljenja nevralgij, nevropatski in drugih hudih bolečin, zdravljenju spastičnosti pri multipli sklerozi, cerebralni paralizi, pri travmatski poškodbi centralnega živčevja in simptomatskemu zdravljenju ulcerativnega kolitisa.(1)

CBD je eden od 141 do sedaj znanih fitokanabinoidov, ki jih vsebuje konoplja. CBD lahko predstavlja do 40 % snovi v celotnem izvlečku rastline. Pri določenih vrstah industrijske konoplje, ki jo gojimo v Sloveniji, je vsebnost učinkovine CBD-ja zelo visoka, vsebnost THC-ja pa skoraj nična. CBD smola z nizko vsebnostjo THC-ja nima psihotropnih učinkov, torej ne omamlja. Potrjene imamo številne primere pozitivnih učinkov uživanja CBD pri različnih avtoimunskih in nevrodegenerativnih stanjih ter številnih drugih kroničnih obolenjih. Prav tako ima pozitiven učinek tudi na imunski sistem. (1, 2, 6)

1.Kočevar Glavač N., Štrukelj B., Požlep G. et al. Kritični pogled na uporabo kanabinoidov v medicini. Farmacevtski Vestnik 2016; 67:
61-96.
2.Fernandez-Ruiz J. Endocanhhabinoids and motor disorders.Br J Pharmacol 2009; 156:1029-1040.
3. eZbornik s srečanja 4. Kongres slovenskega toksikološkega društva: Kanabinoidi pod drobnogledom: njihova toksičnost in uporabnost. Ljubljana 17.1.2019.
4.https://en.wikipedia.org/wiki/Cannabinoid_receptor_type_1
5.https://en.wikipedia.org/wiki/Cannabinoid_receptor_type_2
6.https://en.wikipedia.org/wiki/Endocannabinoid_system