V zdravstvenem okolju delamo ljudje zelo različnih poklicev, znanj in odgovornosti. Vsi prispevamo svoj kos mozaika, ki na koncu ustvari to, kar pacienti vidijo kot “zdravstveno oskrbo”. Pogosto pa se v tej veliki sliki pozabi na skupino ljudi, brez katerih delo v zdravstvenih ustanovah ne bi moglo potekati – na čistilke.
V zadnjem času opažam nekaj, kar me iskreno žalosti in skrbi: podcenjevanje in omalovaževanje čistilk.
Ne želim posploševati, saj je med nami veliko čudovitih ljudi, ki spoštujejo prav vse zaposlene. Toda obstajajo trenutki in situacije, ko je odnos do čistilk nespoštljiv, pokroviteljski ali celo žaljiv.
In to ni prav.
Čistilke vsak dan opravljajo delo, ki je pogosto nevidno, a popolnoma nepogrešljivo. Skrbijo, da so prostori čisti, varni in higiensko ustrezni.
Njihovo delo je prva linija boja proti okužbam, proti širjenju bakterij in proti tveganjem, ki jih v zdravstvenih ustanovah ne manjka.
Čistijo za zaposlenimi, za pacienti, za napakami, razlitji, neredu, stresom. Vse to delajo pogosto v tišini, brez posebnih priznanj, brez zahval, brez aplavza.
In kljub temu se od njih včasih pričakuje, da bodo “nevidne in tihe”.
Toda nihče, res nihče, ki dela pošteno in odgovorno, ne bi smel biti neviden.
V ekipi, ki skrbi za zdravje in dobro počutje ljudi, ni “nižjih” in “višjih” poklicev. So le različne naloge, ki skupaj omogočajo, da sistem deluje. Če kdo misli, da je čiščenje nepomembno, naj za trenutek pomisli, kakšna bi bila bolnišnica brez čistilk samo en sam dan. Vsi bi hitro ugotovili, kako pomembno in zahtevno je njihovo delo.
Zato želim s to objavo opozoriti na nekaj, kar bi moralo biti samoumevno:
– spoštovanje je osnova vsakega dobrega kolektiva.
Ne stane nas nič, pomeni pa ogromno.
Spoštujmo vse – tiste v uniformah, tiste v haljah in tiste v delovnih oblačilih, ki pogosto pridejo na delo prej in odidejo kasneje kot mi. Zahvalimo se, ko nekdo za nami počisti. Govorimo prijazno. Ne gledajmo zviška. Ustavimo se, ko vidimo, da nekoga prizadene odnos ali pripomba.
Bodimo ljudje.
Mogoče si ne delimo enakih nazivov, a si delimo isti prostor, iste izzive in isti cilj: da je bolnišnica ali zdravstveni dom prostor, kjer se ljudje počutijo varne, podprte in spoštovane – tako pacienti kot zaposleni.
In to se začne pri osnovni človeški kulturi.
Tatjana Križman
Diskusija dobrodošla – dodajamo še misel o spoštovanju:
V našem poklicu vsak dan srečujemo izzive, ki preizkušajo našo vztrajnost, našo človečnost in našo predanost. A med vsemi zahtevami našega dela obstaja ena vrednota, ki nas vedno znova združuje in krepi — spoštovanje.
Spoštovanje ni le vljudnost. Ni le pozdrav na hodniku ali prijazna beseda med opravili. Spoštovanje je temelj zaupanja, temelj varnosti in temelj sodelovanja. Ko spoštujemo drug drugega, ustvarimo prostor, kjer se vsak počuti vreden, slišan in pomemben. In prav tak prostor potrebujemo, da lahko najbolje poskrbimo za tiste, ki jim je naše poslanstvo namenjeno.
Ne pozabimo: največji uspehi v zdravstvu se zgodijo tam, kjer strokovnost sreča medsebojno spoštovanje. Ko se spomnimo ceniti delo drugih in priznati trud, ki ga vsak prispeva, postanemo ekipa, ki deluje kot eno. Ekipa, ki premaga še tako velike izzive. Ekipa, ki ne skrbi le za paciente, temveč tudi drug za drugega.
Vsak od nas nosi svojo zgodbo, svoje znanje, svoje moči. In ko drug drugega podpiramo, soustvarjamo okolje, v katerem je dobro delati — in v katerem je dobro biti pacient.
Prijazna beseda res lahko olajša najtežji dan. Spoštovanje pa ga lahko spremeni.
Zato stopimo naprej z mislijo, da je spoštovanje darilo, ki ga lahko damo vsak dan. Ne stane nas nič — a pomeni vse.
Naj naše sodelovanje temelji na zaupanju, na razumevanju in na iskrenem spoštovanju. Tako skupaj ustvarjamo kulturo, ki zdravi, navdihuje in povezuje.