Deli z drugimi!

Demenca ni samo ena bolezen, pač pa skupno ime za skupino simptomov, ki vključujejo težave s spominom in pomnjenjem. Obstaja več različnih tipov demence, pri čemer je najpogostejša in hkrati najbolj raziskana oblika demence Alzheimerjeva bolezen.

Demenca predstavlja enega izmed največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa, prvič pa je bila opisana že leta 1906. Takrat je izraz kot prvi uporabil nemški zdravnik Alois Alzheimer in sicer potem ko je opravil obdukcijo ženske, ki je sicer trpela za izrazito veliko izgubo spomina. Opazil je razliko v velikosti možganov – tako se pri bolnikih z demenco velikost možganov zmanjša, pojavijo se številne nenormalnosti v in okoli živčnih celicah možganov. Omenjeno prikazuje tudi slika primerjave možganov bolnika z demenco (levo) ter zdravega posameznika (desno).

V času A. Alzheimerja je bila demenca redka, prav tako redke pa so bile tudi njene raziskave. Danes diagnozo ene izmed oblik demence vsake 3 sekunde dobi en bolnik, posledično velja demenca za enega največjih ubijalcev razvitih držav in je še danes neozdravljivo bolezensko stanje.

Pogostost demence se v zadnjih letih povečuje, vzrok za povečevanje števila ljudi, ki za obolijo pa je preprost – ljudje dlje živimo. Prav starost pa predstavlja ključni dejavnik tveganja za razvoj demence.

Ker se povprečna starost prebivalstva povečuje tudi v državah nerazvitega sveta, so napovedi tudi v teh delih slabe. Na grafikonu je prikazana napoved rasti pogostosti pojava Alzheimerjeve bolezni glede na razvitost držav (manj in srednje razvite države – zeleno, razvite države – vijolično).

Največja rast pogostosti demence se pričakuje v državah manj razvitega sveta, kar je povezano s številčnostjo prebivalstva v teh predelih ter z njihovim staranjem.

Rast pojavnosti bolezni v manj razvitih državah je manjša, trenutni modeli pa nakazujejo, da naj bi se pojavnost bolezni ustalila – krivulja naj bi tako ostala na višini, na kateri je danes.

 

Raziskovalci pravijo, da bi lahko vsaj enega od treh primerov demence preprečili zgolj s spremembo načina življenja, vključno s:

• zdravljenje izgube sluha v obdobju srednje odraslosti (oz. takoj, ko se pojavi);
• podaljševanje vključevanja v izobraževanje;
• opustitev kajenja;
• iskanje zgodnje pomoči ob pojavu depresije;
• ohranjanje fizične aktivnosti;
• izogibanje socialni samoti;
• izogibanje visokemu krvnemu pritisku;
• ohranjanje normalne telesne teže;
• preprečevanje pojava sladkorne bolezni 2.

Danes bomo spoznali 5 (znanstveno podprtih) načinov, ki naj bi upočasnili napredovanje Alzheimerjeve bolezni.

ZDRAVILA
V sredini oktobra je eno izmed ameriških biotehnoloških podjetij javnost seznanilo z novim zdravilom, ki naj bi bilo prvo sredstvo, ki lahko upočasni razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Trenutno so na tržišču prisotna zdravila, ki pomagajo pri blaženju simptomov, ne pa tudi pri upočasnjevanju napredovanja bolezni. Podjetje Biogen, ki je izdelek predstavilo, naj bi kmalu zaprosilo za odobritev uporabe zdravila, ki temelji na uporabi monoklonalnega telesa imenovanega »aducanumab« Proces odobritve bo trajal približno eno do dve leti, če bo uspešen, pa bodo zdravilo najprej dobili bolniki, ki so se vključili v klinične raziskave omenjenega zdravila.

V začetku leta 2019 je sicer podjetje načrtovalo opustitev raziskav tega zdravila, kasneje pa je z raziskavami nadaljevalo, saj naj bi podatki nakazovali na zadostne koristi pri bolnikih v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni, v katerih zdravilo upočasni klinične znake, pri čemer se ohrani več spomina in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil, ki jih sicer napredovanja bolezni vse bolj omejuje. Tako naj bi večji odmerki zdravila izboljšali kognitivne sposobnosti, npr. spomin, orientacijo in jezik.

Aducanumab protitelo deluje tarčno na protein imenovan amiloid, ki je odgovoren za nenormalno tvorbo »plakov« (prikazano na sliki – plaki obarvani oranžno, živčne celice modro) v možganih bolnika z Alzheimerjevo boleznijo.

Raziskovalci pravijo, da ti plaki delujejo toksično na možganske celice in da bi njihovo odstranjevanje (s pomočjo zdravil) pomenilo ogromen napredek pri zdravljenju demence, ki trenutno ni ozdravljiva.

Prav nastanek plakov naj bi bil začetni sprožilec nastanka demence, v naslednjem koraku razvoja bolezni pa naj bi imel ključno vlogo protein »tau«, ki je predmet številnih raziskav za obvladovanje bolezni, ko ta že napreduje, čeprav je potrebno poudariti, da zaenkrat dokazov o učinku zmanjševanja tega proteina na sam razvoj bolezni (še) ni.

PREHRANA
Prehrano zahodnega (razvitega) sveta določajo visoki vnosi rdečega in procesiranega mesa, obdelanih stročnic, sladkarije in sladice. Z maščobami nasičena prehrana bi lahko prispevala k razvoju Alzheimerjeve bolezni, saj naj bi vplivala na nalaganje ß-amiloidov (t.j. nastajanje plakov) ter oksidativni stres.

Med razvitimi državami kot pozitiven primer prehrane izpostavljamo japonsko prehrano, ki jo določajo veliki vnosi rib in hrane rastlinskega izvora (izdelki iz soje, zelenjava, sadje, morski plodovi) ter zmanjšan vnos obdelanih ogljikovih hidratov ter živalskih maščob (mesa).

Tak način hrane bi lahko imel koristne učinke pri pojavu in napredovanju Alzheimerjeve bolezni.

Mediteranska prehrana naj bi po ugotovitvah raziskav pomagala pri zmanjševanju upada kognitivnih sposobnosti. Omejevanje nasičenih maščobnih kislin in enostavnih ogljikovih hidratov ima koristne učinke za srčno-žilni sistem, kar pa ima ugodne vplive na splošno zdravje. Medtem ko dokazi vezani na prehranska priporočila mediteranske hrane še niso povsem jasni, pa je znano, da ima povečano uživanje svežega sadja, zelenjave in rib, koristne učinke na preprečevanje in nadzor številnih obolenj.

Raziskovalne skupine preučujejo vpliv hrane in pijač na pojav Alzheimerjeve bolezni, pri tem so učinki posameznih virov dobro jasni in podprti z dokazi, medtem ko za določene vplivov še ne poznamo dobro (prikaz na sliki). Pojavnost bolezni tako zmanjšuje prehrana, ki vključuje: zelenjavo, sadje in ribe (vse elementi mediteranske kuhinje), pozitivne učinke naj bi imela tudi zmerno uživanje alkoholnih pijač (pozor, prekomerno uživanje tveganje za pojav Alzheimerjeve bolezni zvišuje!) ter uživanje kave.

Premajhen vnos mleka (in mlečnih izdelkov) je že bil povezan z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi, so pa še vedno nejasni vplivi uporabe teh izdelkov in njihov vpliv na Alzheimerjevo bolezen. Črni čaj so znanstveniki že povezali s povečano govorno in vizualno pozornostjo, zeleni čaj pa z zmanjšano tvorbo ß-amiloidnih plakov. Nevrozaščitna vloga čaja bi bila lahko povezana s katehini, L-teaninom, polifenoli ter drugimi spojinami, ki jih najdemo v listih čaja.

SOCIALNE INTERAKCIJE
Alzheimerjeva bolezen se najverjetneje hitreje razvije pri ljudeh, ki živijo sami in imajo omejene interakcije z drugimi. Redni socialni stiki vplivajo na nastajanje novih možganskih stikov, kar stimulira aktivnost možganov. Ameriška raziskovalna skupina je v eni od nedavnih raziskav preučevala vlogo socialnih interakcij pri razvoju demence. Tako so preučevali nivo socialne aktivnosti, kognitivnih zmožnosti ter količine ß-amiloidnih plakov v možganih.


V raziskavo so vključili 217 starejših posameznikov (starost 63-89 let) brez kognitivnih pomanjkljivosti. Avtorji raziskave so osebe spremljali 3 leta. Vsak od posameznikov je izpolnil vprašalnik, kjer je opisal svoje socialne interakcije – srečanja z družino, prijatelji, verske dejavnosti, prostovoljno delo itd. Prav tako so raziskovalci preverili količino ß-amiloidov v možganih, ki se je med preučevanci raziskovala.

Ugotovili so, da je vpliv socialnih interakcij največji pri posameznikih z največjimi nivoji ß-amiloidov v možganih. V tej skupini so osebe, ki so imele malo socialnih stikov, doživele večje zmanjšanje kognitivnih sposobnosti v primerjavi z osebami, ki so imele na začetku podobno količino ß-amiloidov, vendar več socialnih interakcij.

Triletna raziskava je torej dokazala, da pride pri posameznikih, ki se ne vključujejo v socialno okolje, do večjega zmanjševanja kognitivnih sposobnosti. Je pa potrebno ob tem izpostaviti še, da raziskovalci v raziskavi niso upoštevali drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na socializacijo (npr. depresija, anksioznost itd.).

»MOŽGANSKA« VADBA
Raziskovalci so testirali učinke stimulacije možganov v povezavi z upočasnjevanjem Alzheimerjeve bolezni. Pri ljudeh, ki so se ukvarjali s sestavljankami, namiznimi družabnimi igrami, se učili novega jezika ali igranja inštrumenta, se je pokazalo zmanjšanje resnosti simptomov Alzheimerjeve bolezni.

FIZIČNA VADBA
Fizična aktivnost (predvsem aerobna vadba) je povezana z zmanjšanimi izgubami sivine in beline možganov, pri čemer se zmanjša količina nevrotoksičnih dejavnikov. Fizična aktivnost tako ohranja strukturo možganov ter njihov volumen, kognitivna aktivnost (npr. igra spomin, sestavljanka, reševanje križank itd.) pa ojača delovanje in plastičnost nevronskih mrež, kar podpira ohranjanje kognicije.

Zaključek
S spremenjenim načinom življenja, sledenjem smernicam zdrave prehrane, ohranjanjem fizične in mentalne aktivnosti, predvsem pa z vključevanjem starostnikov v socialno mrežo, lahko poskrbimo za starostnike okoli sebe ter pomembno vplivamo na pojavnost, predvsem pa napredovanje Alzheimerjeve bolezni.

Avtorica:
Mojca Strgar, mag. mol. funkc. biol.

Viri:
https://www.bbc.com/news/health-48094398
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3705810/
https://www.medicalnewstoday.com/articles/325615.php#5
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27481112
https://www.bbc.cm/news/health-48094398