V teh dneh gripa dosega svoj vrhunec. Gripa je pogosta okužba dihal. Sezonski vrhunci gripe so vzrok za številna obolenja in celo smrti. Ker se virus gripe ves čas razvija s t. i. antigenskim driftom, je bolezen zelo težko nadzorovati in preprečiti. Gripa se običajno pojavlja sezonsko, pri tem pa lahko občasno pride celo do njene pandemije. Tako se je npr. v pandemiji med letoma 1918 in 1919 okužila 1/3 celotnega svetovnega prebivalstva, od teh jih je umrlo 50 milijonov.

Okužbe spodnjih dihalnih poti sodijo med najbolj smrtonosne bolezni po vsem svetu. Pri tem gre lahko za gripno obolenje, še bolj pogosto pa gripno obolenje spodbudi bakterijske okužbe in vodi v t. i. superokužbe. Pogosto gripno obolenje še poslabša že prisotna bolezenska stanja in vodi v srčno kap. Učinkovitost terapij, ki gripo preprečujejo je omejena na preventivo, kamor sodi cepljenje proti gripi, prepoznavanje atipičnih oblik gripnih obolenj ter zgodnji nadzor zapletov, ki nastanejo pri bakterijskih obolenjih, ki jih gripa spodbudi.

Gripa je nalezljivo dihalno obolenje, ki ga povzroča virus gripe ali influenze. Povzroči lahko srednja do huda obolenja, pri tem hujša obolenja privedejo do hospitalizacije ali celo smrti. Največje tveganje za resnejše zaplete imajo ranljivejše skupine posameznikov – npr. starejše osebe, otroci, osebe s srčnimi stanji ter različnimi kroničnimi medicinskimi stanji (npr. astma, diabetes) ter nosečnice.

Kužnost obolelih oseb je največja prve 3-4 dneve potem ko se bolezen prične. Na pogled zdrava oseba lahko okuži drugo osebo tudi 1 dan preden se simptomi bolezni razvijejo in tudi do 5 do 7 dni po koncu obolenja. Doba od okužbe (ko je zdrava oseba izpostavljena okuženi) do razvoja simptomov traja približno 2 dni, vendar varira med 1 do 4 dnevi.

Preventiva

Prvi in najpomembnejši korak pri preprečevanju gripe je cepljenje. Cepivo proti gripi dokazano zmanjša z gripo povezana obolenja in njihove zaplete, ki se lahko izrazijo v hospitalizaciji ali celo smrti. Sočasno se priporoča tudi druge preventivne dejavnosti kot so izogibanje obolelim osebam, pokrivanje ust ob kašljanju in kihanju ter redno umivanje rok, kar pomaga pri širjenju bakterijskih in virusnih povzročiteljev, ki povzročajo obolenja dihal.

Pravilno in temeljito umivanje rok je najenostavnejši način zaščite pred širjenjem različnih povzročiteljev bolezni. Poskrbite, da sledite naslednjim navodilom:

  1. Zmočite roke s čisto, tekočo vodo (hladno ali toplo – raziskave so pokazale da temperatura vode nima bistvenega pomena pri učinkovitosti spiranja, res pa je, da topla voda pogosteje povzroči odzive kože, npr. rdečico ali srbečico, prav tako je topla voda energetsko bolj potratna) ter nato nanesite milo. Pogosto se promovira mila z antibakterijskimi sestavinami, čeprav raziskave do zdaj večje učinkovitosti pri zagotavljanju zdravstvenih koristi še niso pokazale, zato je smiselno uporabljati kar navadno milo.
  2. Nato drgnite dlani eno ob drugo. Na tak način namilite sprednjo in zadnjo stran dlani, območje med prsti in nikakor ne pozabite na območje pod nohti, saj je več raziskav pokazalo, da so povzročitelji bolezni prisotni na vseh površinah rok, pogosto pa so v največjih koncentracijah prisotni pod nohti.
  3. Dlani z drgnjenjem milite vsaj 20 sekund (za časovni občutek si lahko dvakrat zapojete pesem »Vse najboljše zate«).
  4. Nato roke dobro sperite z uporabo čiste, tekoče vode.
  5. Roke posušite z brisačo ali jih posušite na zraku.

Simptomi gripe

Gripa se razlikuje od prehlada in se običajno pojavi nenadno. Simptomi, ki stanje spremljajo so: vročina (ni vedno prisotna), kašelj, obolelo grlo, izcedek iz nosu, glavobol, mrzlica, srbečica, včasih pa tudi slabost in diareja. Znanstveniki verjamejo, da se virus gripe širi kapljično, obolele osebe pa kapljice prenašajo, ko kašljajo, kihajo ali govorijo. Te kapljice nato pristanejo na ustih ali nosu oseb, ki se nahajajo v bližini okužene osebe. Manj pogosto se lahko oseba okuži, če se dotika površin oz. objektov, kjer se virus gripe nahaja ter nato virus z rokami prenese na njihova usta, nos ali v bližino oči.

Znaki in simptomi GRIPA PREHLAD
Pojav simptomov Nenadoma Postopno
Vročina Običajno prisotna (čas trajanja:3-4 dni) Redko prisotna
Srbečica Običajno prisotna, huda Prisotna, rahla
Mrzlica Dokaj pogosta Neobičajna
Slabost, omotica Pogosto Redko
Kihanje Redko Pogosto
Zamašen nos Včasih Pogosto
Obolelo grlo Včasih Pogosto
Kašelj, občutek zbadanja v prsih Pogosto, lahko resno Blage oblike
Glavobol Pogosto Redko

 

Kdaj poiskati medicinsko pomoč?

Znaki na katere bodite pozorni in zahtevajo takojšnjo medicinsko pomoč so pri otrocih naslednji:

  • hitro dihanje ali težave z dihanjem,
  • pomodrele ustnice ali obraz,
  • bolečine v prsih,
  • hujše bolečine v mišicah (otrok noče ali ne more hoditi),
  • dehidracija (otrok ni uriniral 8 ur, ima usta; ob joku nima solz)
  • napadi,
  • pri otrocih mlajših od 12 tednov je obisk nujen ob pojavu vročine (vročina je definirana ob telesni temperaturi 37,8 °C ali več,
  • vročina ali kašelj, ki se izboljšata, nato pa vrneta ali celo poslabšata,
  • poslabšanje kroničnih medicinskih stanj.

Starši zavedajte se, da se pri otrocih mlajših od 5 let, ki že imajo zgodovino zdravstvenih težav, pogosteje pojavijo tudi zapleti ob prebolevanju gripe – najpogosteje pljučnica, bronhitis ter vnetja sinusov in ušes. Najbolj ranljive skupine otrok za takšne zaplete vključujejo otroke, ki imajo astmo, sladkorno bolezen ali motnje živčnega sistema.

Kako zaščititi svojega otroka?

Kot je že navedeno predstavlja najboljši način zaščite letno cepljenje proti okužbi – cepite otroka in ostale člane družine. Cepljenje je priporočljivo za vse osebe starejše od 6 mesecev do drugega leta starosti. Zelo pomembno je, da se cepijo tudi otroci, ki imajo kronična obolenja. Pomembno je izpostaviti, da se virusi gripe ves čas spreminjajo in da, cepiva proti gripi ščitijo pred virusi gripe, za katere obstaja največja verjetnost, da bodo povzročili obolenje v prihajajoči sezoni.

Pogosto se v medijih in javnosti pojavljajo razprave o varnosti cepiv – konstruktivne debate na to pomembno tematiko so seveda pomembne in prav je, da se o njej razpravlja.  Cepiva proti gripi se izdelujejo na način, ki zagotavlja njihovo varnost. Milijoni ljudi so cepivo brez stranskih učinkov proti gripi že prejeli.

Glavne koristi cepljenja otrok vključujejo:

  1. Cepivo proti gripi zmanjša tveganje, da bo vaš otrok zbolel za virusom gripe.
  2. Cepivo proti gripi lahko pomaga preprečiti, da bo vaš otrok hospitaliziran.
  3. Cepivo proti gripi lahko prepreči smrt otroka, zaradi zapletov povezanih z gripo.
  4. Cepljenje proti gripi omili potek bolezni gripe.
  5. Cepljenje vas in vaših otrok lahko pomaga tudi pri zaščiti ljudi okoli vas, ki so morda bolj ranljivi oz. dovzetni za resnejše zaplete ob gripi.

Poleg cepljenja so pomembna vsakodnevne dejavnosti, ki preprečijo širjenje povzročiteljev bolezni. Izogibajte se obolelih oseb kolikor je le mogoče in na ta način preprečite, da bi zboleli vi ali vaš otrok. Če vi ali vaš otrok zboli, preprečite prenos okužbe na druge osebe. Otroka poučite o pravilnem pokrivanju ust ob kašlju in kihanju ter poskrbite za redno in temeljito umivanje rok. Redno čistite površine, na katerih bi se lahko nahajal virus gripe, prav tako se izogibajte dotikanja oči, nosu in ust z rokami.

Zapleti ob prebolevanju gripe pa niso omejeni samo na otroke.

Tudi pri odraslih osebah obstajajo znaki na katere moramo biti posebej pozorni in pri katerih so potrebni medicinski ukrep:

  • oteženo dihanje,
  • dalj časa prisotna bolečina ali pritisk v prsih in abdomnu,
  • dalj časa prisotna omotica in zmedenost,
  • napadi,
  • nič uriniranja,
  • hujše bolečine v mišicah,
  • hujša omotica in slabost,
  • vročina ali kašelj, ki se izboljšajo, nato pa vrnejo ali poslabšajo,
  • poslabšanje kroničnih medicinskih stanj.

Cepljenje proti gripi se priporoča tudi za nosečnice. Cepivo namreč tekom nosečnosti pred gripo ščiti tako mater kot tudi otroka. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da cepljenje zmanjša tveganje za hospitalizacijo nosečnice zaradi gripe za 40 %. Cepivo proti gripi, ki ga dobi nosečnice pa pomaga pri zaščiti novorojenčka pred gripoznimi obolenji prvih nekaj mesecev po rojstvu, ko je novorojenček premlad za cepljenje.

Zdravljenje

Večina oseb gripo preboli v blažji obliki, zato običajno ni potrebe po medicinski oskrbi ali uporabi protivirusnih zdravil. V primeru simptomov gripe tako običajno zadostuje, da ostane doma, počivate in se izogibate stika z drugimi osebami (razen v primeru obiska pri zdravniku).

Pri premagovanju gripe vam bodo pomagali naslednji nasveti:

  1. Ostanite doma in počivajte. Na ta način boste naredili uslugo svojemu telesu ter preprečili prenos okužbe na druge.
  2. Pijte zadostne količine tekočine. Pri tem ni nujno, da pijete samo vodo – šteje skoraj vsaka tekočina, od sokov, športnih napito do kokošje juhe. Tekočina bo ohranjala vaš dihalni sistem hidriran, zato bo sluz tekoča in jo boste s kašljanjem lažje izpljunili.
  3. Zdravite vročino. Telo se proti virusu gripe bori tako, da poveča telesno temperaturo. Za zbijanje vročine je v lekarnah na voljo veliko izdelkov – če se ne znate odločiti, prosite za pomoč lekarniško osebje, ki vam bo ustrezno svetovalo.
  4. Če imate težave z zamašenim nosom, poskusite z vročim tušem. Pomaga tudi, če pustite vročo vodo, dokler kopalnice ne napolni para. Tako navlaženem prostoru sedite in počakajte, da se nos odmaši.
  5. Če so prostori v hiši suhi, jih navlažite s pomočjo vlažilca zraka. Če tega nimate, lahko zelo enostavno prostor navlažite tako, da posodo (keramično ali kovinsko) napolnite z vodo in jo položite nad vir toplote (npr. radiator). Voda bo počasi hlapela, prostor pa bo vsaj nekoliko bolj vlažen.
  6. Povečajte vnos vitaminov – predvsem vitamina C, ki bo telesu pomagal v boju pred virusi. Bogati viri vitamina C v zimskem času so na primer kislo zelje, pomaranče in limone.

Če imate simptome gripe in spadate v skupino oseb, ki imajo večje tveganje za zaplete, ali če smatrate da je potek gripnega obolenja hujši od običajnega, obvezno kontaktirajte svojega zdravnika in preprečite morebitne resnejše zaplete. Ta vam bo, če gre za resno tveganje predpisal protivirusna zdravila, čeprav običajno uporaba teh zdravil ni potrebna. In ne pozabite – ko se pozdravite, doma ostanite vsaj še 24 ur, ko lahko virus še vedno prenesete na osebe v svoji okolici.

Avtorica: Mojca Strgar, mag. prof. biol.

Viri:

http://www.nijz.si/sl/zacetek-cepljenja-proti-sezonski-gripi-0

https://www.cdc.gov/flu/pdf/freeresources/family/flu-guide-for-parents-2018.pdf

https://www.cdc.gov/

https://www.ebmedicine.net/topics.php?paction=showTopic&topic_id=591

https://academic.oup.com/cid/advance-article-abstract/doi/10.1093/cid/ciy737/5126390?redirectedFrom=fulltext

https://www.webmd.com/cold-and-flu/coping-with-flu#2