O kašlju, preventivi in ukrepih

///O kašlju, preventivi in ukrepih


O kašlju, preventivi in ukrepih

Deli z drugimi!

Kašelj predstavlja refleksno dejavnost našega telesa, ki iz dihalnih poti očisti sluz in dražilce, kot sta prah in dim. Večina oblik kašlja izzveni v obdobju treh tednov in ne zahteva nobenega zdravljenja. Če vaš kašelj vztraja dalj časa in ne kaže na izboljšanje, pa je dobro, da obiščete svojega zdravnika in raziščete vzroke, ki to stanje povzroča…

Najpogostejši vzroki kratkotrajnih kašljev vključujejo različne okužbe zgornjih dihalnih poti, ki vplivajo na grlo, sinuse ali sapnik. Primeri takšnih oblik kašljev predstavljajo virus prehlada in gripe, laringitis, sinusitis in oslovski kašelj. Poleg okužb zgornjih dihalnih poti so s kratkotrajnimi oblikami kašlja povezane tudi okužbe spodnjih dihalnih poti, ki učinkujejo na pljuča in spodnje dihalne poti, na primer bronhitis in pljučnica. Med pogoste vzroke za kratkotrajni kašelj sodijo še različni alergijski odzivi, na primer alergijski rinitis ali senena vročina ter vdihovanje praha ali dima.

Kratkotrajne oblike kašlja delimo na dve obliki – akutni in kronični kašelj. Akutnega ob tem delimo dalje na infekcijske oblike kašlja ter neinfekcijske oblike. Med znake in simptome infekcijskih oblik kašlja (ti so posledica virusnih ali bakterijskih okužb) spadajo vročina, izpuščaji po telesih, omotica, bruhanje, glavobol, vneto grlo, izcedek iz nosu, potenje in postnazalni izcedek. Neinfekcijske oblike kašlja pa se pojavijo, ko je oseba izpostavljena določeni kemikaliji ali dražilcem v okolju. Zanje velja, da se stanje kašlja osebe poslabša, če se oseba udeleži določene aktivnosti ali pride v prostor, kjer je dražilec prisoten. Tak kašelj lahko dobro uravnavamo s pomočjo zdravil proti alergijam.

Dolgotrajne oblike kašlja povzročajo dolgotrajne okužbe dihalnih poti (na primer kronični bronhitis), astma (ta po navadi povzroči druge simptome, kot sta stiskanje v prsnem košu in oteženo dihanje), kajenje, bronhiektazije (kjer postanejo dihalne poti pljuč nenormalno razširjene), postnazalni izcedek (sluz, ki po grlu potuje iz zadnjega dela nosu in jo povzroči rinitis ali sinusitis) in predpisana zdravila kot so inhibitorji encimov v krvi, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega pritiska in srčno-žilnih obolenj. Zelo redko se lahko zgodi, da je dolgotrajni kašelj simptom resnejših bolezenskih stanj kot je rak pljuč, odpoved srca ali tuberkuloza.


Vzroki za kašelj pri otrocih so podobni. Med vzroke za kašelj, ki so bolj pogosti pri otrocih v primerjavi z odraslimi sodijo: bronhiolitis (to je okužba dihalne poti, ki povzroči prehladu podobne simptome), krup (virusna okužba zgornjih dihal, ki povzroči značilen lajajoč kašelj ter oster zvok znan kot stridor, ki ga slišimo, ko otrok diha) ter oslovski kašelj (huda in nalezljiva bakterijska okužba sapnika in sapnic – bodite pozorni na simptome kot so:intenzivni napadi kašlja, bruhanje in značilen vdih, ki je podoben oslovskemu riganju in sledi napadu kašlja).

Preberite si več: https://www.zdravstvena.info/preventiva/kaselj-preventiva-ukrepi.html

2018-02-27T14:41:37+00:00