Deli z drugimi!

Čakalne dobe v Sloveniji urejata Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Izraz čakalna doba pomeni pričakovano obdobje od vpisa v čakalni seznam (npr. za nek operativni poseg) do dejanskega zdravljenja. Čakalna doba je izražena v dnevih ali mesecih. Čakalni čas pa predstavlja razliko med dogovorjenim časom začetka izvedbe zdravstvene storitve in njenim dejanskim začetkom (izražen je v minutah). Čakalni seznami so lahko elektronsko ali ročno vodeni ter obsegajo podatke o vrstnem redu zaporedno vpisanih bolnikov, ki čakajo na zdravljenje.

Pomembno je razlikovanje med nujno medicinsko pomočjo, kjer gre za nujna zdravstvena stanja, pri čemer se mora bolniku pomoč nuditi takoj. Če pri bolniku ne gre za nujno medicinsko stanje in zdravnik zdravljenja oz. posega ne more opraviti takoj, se bolnika umesti na čakalni seznam. Pri tem se upošteva nujnost stanja bolnika, kar se pri umestitvi na seznam tudi posebej dokumentira. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri tem poskrbeti za najkrajši možni čas, ko je storitev dejansko izvedena, v skladu s pogoji financiranja in znotraj okvira razumnega časa. V primeru, da bolnik iz opravičljivega razloga ni prišel na izvedbo storitve, mu mora izvajalec zdravstvene storitve določiti nov datum.

Če pa bolnik ni prišel na izvedbo storitve in o razlogih izostanka ni obvestil izvajalca v 14 dneh po datumu storitve, ga izvajalec črta s čakalnega seznama. Če bolnik na storitev čaka več kot 3 mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je napotil do določene storitve. Bolnik je lahko na čakalni seznam vpisan samo pri enem izvajalcu zdravstvenih storitev, če je vpisan na več seznamov, pa se bolnika pozove, da se opredeli, kje želi biti vpisan na seznam. Če se bolnik ne opredeli, se upošteva prvi vpis.

Čakalni seznam izvajalcev vključuje več podatkov: zaporedno številko vpisa, datum in uro vpisa, osebno ime bolnika, naslov in kontaktne podatke bolnika, EMŠO bolnika, ZZZS število zavarovane osebe, predviden datum storitve, datum izvedene storitve, stopnjo nujnosti, izvajalca, ki je bolnika uvrstil na čakalni seznam ter izvajalca, ki je storitev opravil. Vsi ti podatki so nujni, da se lahko zagotavlja spoštovanje vrstnega reda ter obveščenost bolnika o čakalni dobi in njegovem vrstnem redu.

V Sloveniji nacionalni čakalni seznam vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Skladno z Zakonom o pacientovih pravicah, mora inštitut voditi čakalni seznam za namene obveščenosti bolnikov, izmenjave podatkov z izvajalci zdravstvenih storitev, upravljanja sistema zdravstvenega varstva in druge namene. Inštitut prav tako javno objavlja statistične podatke o čakalnih dobah.

Na spletni strani http://nacas.nijz.si si lahko bolniki po storitvah ogledajo poročila o oddanih čakalnih dobah za želeno obdobje. Aplikacija na osnovi izbire zdravstvene storitve izpiše pričakovano čakalno dobo bolnika, preden pride na vrsto za sam poseg. Poročila NIJZ dobi od izvajalcev, ki morajo o čakalnih dobah poročati vsak mesec. Tako NIJZ vsak mesec objavi poročilo o stanju čakalnih dob v obliki publikacije, kjer so predstavljeni tudi statistični podatki o čakalnih dobah po specialističnih ambulantah. Med drugim si lahko v tabelah ogledate izvajalce, ki imajo najdaljšo oz. najkrajšo čakalno dobo za določeno storitev, spremembe čakalnih dob glede na prejšnji mesec, skupno število čakajočih za določeno storitev itd. Publikacije so dostopne na http://www.nijz.si/podrocja-dela/cakalne-dobe  kjer kliknete na rubriko Mesečna poročila o čakalnih dobah oz. Arhiv nacionalnih čakalnih dob, če želite vpogled v preteklost čakalnih dob.

NIJZ je oblikoval tudi spletno stran (https://cakalnedobe.ezdrav.si/), kjer lahko preverite čakalne dobe za zdravstvene storitve oz. zdravstvene ustanove. Na tej spletni strani lahko izberete zdravstveno storitev za katero želite izvedeti, čakalno dobo. Pri tem izberete za katero stopnjo nujnosti gre (če je vaš zdravnik ocenil, da gre za nujno stanje, označite hitro, če stopnja nujnosti po mnenju zdravnika, ki vas je napotil do izvajalca storitev, ni velika, pa izberite redno). Potem izberete še regijo v kateri živite oz. v kateri bi želeli opraviti zdravstveno storitev. Glede na izbrane kriterije, program e-Naročanja prikaže čakalne dobe in termine v regiji, ki ste jo določili.

Leto 2017 je na področju zdravstvenih storitev leto sprememb. Sprva je NIJZ načrtoval, da izenačitev papirnate in elektronske napotnice za bolnike od 15.januarja dalje. Ker pa vsi izvajalci zdravstvenih storitev niso mogli v celoti preiti na sistem eNaročanja za vse svoje storitve, se je datum izenačitve obeh oblik napotnic premaknil. Dokončno se je eNapotnica z do sedaj papirnato napotnico izenačila 10.aprila 2017. Od tega datuma dalje papirnatega obrazca napotnica, razen v izjemnih primerih, ni več. Tako je papirnato napotnico povsem nadomestila elektronska napotnica. Po novem je naročilo tako preko elektronske napotnice sprejeto takoj, saj ni več dostave papirnatega obrazca v petih dneh, kot je veljalo do letos.

Bolniki imajo na voljo portal https://zvem.ezdrav.si/domov, ki z uporabo digitalnega potrdila bolnika, omogoča varno prijavo in dostop do storitev eZdravja, z možnostjo eNaročanja in dostopa do eReceptov ter elektronskih zdravstvenih podatkov. Brez prijave z digitalnim potrdilom lahko dobite informacije o čakalnih dobah, prostih terminih ter vpogleda v Elektronske storitve ZZZS za zavarovane osebe (med drugim lahko tu naročite kartico zdravstvenega zavarovanja, pregledate urejenost zavarovanja in naročite listine za tujino). Ob tem je potrebno poudariti, da razlik za tiste, ki niso vešči uporabe računalnika ne bo – še vedno je in bo omogočeno naročanje osebno pri zdravniku ali preko telefona.

Prednosti sistema eNaročanja (https://narocanje.ezdrav.si/) je ogromno, med drugim ta sistem omogoča boljši pregled nad čakalnimi dobami pri različnih izvajalcih, bolniku omogoča izbiro izvajalca glede na najugodnejši termin za izvedbo določene zdravstvene storitve ter učinkovito obveščanje o terminih obiska in morebitnih spremembah termina. Pomembno je tudi dejstvo, da je eNaročanje namenjeno naročanju pri ustreznem specialistu, ne pa tudi za naročanje pri vašem izbranem zdravniku. eNapotnico tako izda zdravnik napotovalec (osebni zdravnik ali specialist) na podlagi enakih pravil, kot so veljala za zelene papirnate napotnice. Vsako eNapotnico zdravnik napotovalec podpiše s svojim digitalnim potrdilom.

Takoj po izdaji eNapotnice lahko zdravnik bolnika že naroči na napoteno zdravstveno storitev. Pri tem se lahko izbere katerakoli ustanova v Sloveniji, ki potrebne zdravstvene storitve ponuja, pri čemer se zdravnik o regiji, izvajalcu in terminu pogovori s svojim bolnikom. Lahko pa se bolnik naroči sam preko spletnega portala https://zvem.ezdrav.si/domov, ki omogoča eNaročanje z ali brez kvalificiranega digitalnega potrdila.

Na spletneem portalu zVEM lahko bolnik izbere možnost eNAROČANJE, ki je ponujena na levi strani (glej sliko) in omogoča vstop BREZ prijave oz. kvalificiranega digitalnega potrdila. Spletni portal vas ob kliku na hiperpovezavo brez prijave preusmeri na https://zvem.ezdrav.si/e-zdravje

Na spletnem mestu https://zvem.ezdrav.si/e-zdravje, lahko s klikom na povezavo preverite čakalne dobe in proste termine oz. izberete možnost Pregled eNapotnice in eNaročanje, ki vas vodi na spletno stran https://narocanje.ezdrav.si/, kjer se lahko naročite.

Na spletni strani https://narocanje.ezdrav.si/ vnesete najprej 9-mestno število s kartice zdravstvenega zavarovanja, pod številko napotnice pa13-mestno številko eNapotnice. Oba podatka najdete na »Potrdilu o izdani eNapotnici«. Po pravilnem vnosu obeh številk se vam odpre eNapotnica, ki že vsebuje podatke, ki jih je vnesel vaš zdravnik.

Za nadaljevanje izberete možnost Rezerviraj termin, kjer se za vašo izbrano zdravstveno storitev prikaže seznam izvajalcev te storitve iz regije bolnika ter čakalne dobe za omenjeno storitev. S klikom na polje Prikaži vse regije se nabor možnosti razširi tudi na regije izven regije bivanja bolnika. S klikom na izvajalca storitev, izvajalca izberete iz seznama. Če izbrani termin presega najdaljšo čakalno dobo za storitev in bolnikovo stopnjo nujnosti, se prikaže opozorilo. Če na opozorilo odgovorite s klikom na »Da«, se strinjate z daljšo časovno dobo in nadaljujete postopek naročanja. S klikom na »Ne« pa se vrnete nazaj na izbiro datumov in izvajalcev.

Na naslednjem zaslonu »Izbira termina« so prikazani prosti termini pri izbranem izvajalci zdravstvene storitve. S klinom na ambulanto/zdravnika izberete ustrezni termin in s tem se začne odštevanje časa. Za 2 minuti je izbran termin začasno rezerviran za bolnika in v tem času je potrebno postopek zaključiti, sicer »čas predrezervacije« poteče, na zaslonu pa se prikaže vprašanje »Ali želite preklicati nove predrezervacije?«. Če v tem trenutku kliknete »Da«, se vrnete nazaj na izbiro terminov pri že izbranem izvajalcu storitev, če kliknete »Ne« pa se vrnete nazaj na »Izbiro ustanove« – v obeh primerih brez rezervacije termina za storitev. Za izbrani termin se prikaže potrdilo naročila z vsemi podatki o naročilu – s klikom na »Potrdi« se izbrani termin potrdi, s klikom na »Prekliči« pa se naročanje vrne nazaj na »Izbiro termina«. Po potrditvi lahko potrdilo o naročilu storitve izpišete v obliki PDF (t.j. natisnete), lahko shranite v obliki PDF, pošljete na navedeni elektronski naslov ali pošljete preko SMS-a.

Pomembno je, da vpis eNapotnice v čakalni seznam pri določenem izvajalcu pomeni, da ste na seznam vpisano samo pri tem izvajalcu. Da bi se uvrstili na čakalni seznam pri drugem, morate prvi rezerviran termin najprej odpovedati (»Odpoved termina«), pri čemer je potrebno nujno vnesti tudi vzrok za odpoved termina in šele nato vpisati pri drugem izvajalcu. Sprememba termina pomeni odpoved starega in rezervacijo novega termina, kar pa bolnika ponovno postavi na konec čakalne vrste, ne glede na to, koliko časa je pred tem čakal.

Na spletni strani https://narocanje.ezdrav.si/, kjer vpišete ZZZS številko in številko napotnice, lahko poleg možnosti »Rezerviraj termin« izberete tudi možnost Obvestila, kjer določite oblike sporočanja glede vaše eNapotnice.

Ena od zakonsko določenih nalog je NIJZ je tudi mesečno posredovanje informacij o čakalnih dobah na nacionalni ravni.

Tako vsak mesec NIJZ na svoji strani (http://www.nijz.si/podrocja-dela/cakalne-dobe) izda publikacijo z mesečnim poročilom o čakalnih dobah.  V vsakem poročilu so podana tudi opozorila čakalnih dob, ki presegajo 90 dni pri stopnji nujnosti hitro in pri čakalnih dobah, ki presegajo 180 dni oz. 12 mesecev za področje ortopedija pri stopnji nujnosti redno.

Na dan 1.4.2017 je NIJZ ugotovil, da se za vsako storite oz. ambulanto najde izvajalca, ki ima čakalno dobo znotraj najdaljši dopustnih čakalnih dob. Pri tem poročilo opozarja na dolge čakalne dobe pri:

  1. operaciji nožnega prsta (hallux valgus) s povprečno čakalno dobo 906 dni (najdaljša čakalna doba je v SB Jesenice (1732 dni), najkrajša v SB Brežice (25 dni)),
  2. operaciji krčnih žil s povprečno čakalno dobo 590 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Maribor (1001 dan), najkrajša v SB Brežice (25 dni)),
  3. drugih posegih na perifernem ožilju s povprečno čakalno dobo 401 dan (najdaljša čakalna doba je v UKC Ljubljana (549 dni), najkrajša v SB Novo mesto (79 dni)),
  4. posegih na ušesu in mastoidu s povprečno čakalno dobo 355 dni (najdaljša čakalna doba v UKC Maribor (405 dni), najkrajša v SB Celje (111 dni),
  5. revmatoloških ambulantah s povprečno čakalno dobo 338 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Ljubljana (679 dni, najmanjša v SB Nova Gorica (105 dni))
  6. operacijah kile pri odraslih s povprečno čakalno dobo 241 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Ljubljana (493 dni), najkrajša v SB Brežice (25 dni)),
  7. posegih in operacijah v ustih, grlu in žrelu s povprečno čakalno dobo 231 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Ljubljana (410 dni), najkrajša v SB Izola (93 dni)),
  8. posegih in operacijah nosu in obnosnih votlin s povprečno čakalno dobo 230 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Maribor (394 dni), najkrajša v SB Izola (93 dni)) ter
  9. operacijah žolčnih kamnov s povprečno čakalno dobo 213 dni (najdaljša čakalna doba je v UKC Ljubljana (465 dni), najkrajša v SB Trbovlje (21 dni)).

Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne storitve, čakalni seznam, postopek vpisa in prednostne kriterije za uvrščanje bolnikov v čakalni seznam ter način vodenja čakalnih seznamov določa Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno storitev se določi glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve ob upoštevanju zdravstvenega stanja bolnika. Stopnje nujnosti so: nujno (storitev se izvede takoj, najpozneje pa v 24 urah, pri tem se bolnika ne uvrsti na čakalni seznam), hitro (storitev se izvede najkasneje v 3 mesecih) in redno (storitev se izvede najkasneje v 6 mesecih).

Ne glede na stopnjo nujnosti najdaljša čakalna doba pri malignih obolenjih znaša 1 mesec, pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev,   za izdelavo protetičnih nadomestkov po končni sanaciji zobovja 12 mesecev in za ortodontsko zdravljenje, ki je označeno s stopnjo nujnosti redno (18 mesecev) in hitro (12 mesecev). Najdaljša čakalna doba v Sloveniji je spoštovana v primeru, da je čakalna doba za storitev pri vsaj enem izvajalcu znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob.

Vse pogosteje se bolniki odločajo tudi za specialistične preglede pri zasebniku. Vse zavarovane osebe lahko uveljavljajo pravice iz osebnega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki delujejo znotraj mreže javne zdravstvene mreže. Seznam teh izvajalcev se nahaja na spletni strani: http://www.zzzs.si/Izvajalci

Tu so vključeni tudi zasebniki, ki imajo podpisano pogodbo z ZZZS. Zasebniki, ki te pogodbe nimajo podpisane (»čisti zasebniki«), v javno zdravstveno mrežno niso vključeni, zato pri njih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne morete izkoristiti, kar pomeni, da vse storitve plačate sami.

Kako je z zdravljenjem v tujini?

Slovenske zavarovane osebe lahko v drugih državah uveljavljajo načrtovano zdravljenje v skladu z:

  • s 44.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) – nacionalna zakonodaja, ki omogoča zdravljenje v tujini, kadar so izčrpane možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji (RS). V tem primeru ima oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja (s povračilom stroškov teh storitev), če so v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja in se s katero od storitev v tujini utemeljeno pričakuje ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
  • s 44.b členom ZZVZZ – Uredba (ES) 883/2004, ki omogoča zdravljenje v tujini, ko pride do preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganja razumnega časa. V tem primeru ima oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (s povračilom stroškov teh storitev), če ji je bila v RS pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, v Sloveniji pa ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oz. če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas.
  • s 44.c členom ZZVZZ – Direktiva 2011/24/EU – odločitev za zdravljenje v drugi državi članici Evropske unije. Do povračila stroškov je upravičena oseba, ki ima izdano napotnico osebnega (napotnega) zdravnika v RS za bolnišnične ali specialistične ambulantne zdravstvene storitve (vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki), če pri tem ne greza storitve, ki jih lahko zavarovana oseba v RS uveljavi brez napotnice znotraj javnih zdravstvenih mrež. Prav tako lahko oseba v drugi državi članici EU uveljavi zdraviliško zdravljenje ter upravičenost do medicinskega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe in pravico do zahtevnejšega medicinskega pripomočka. Za vse omenjene storitve je potrebna predhodno izdana odločba ZZZS o predhodni odobritvi. Predhodna odobritev ZZZS je pred uveljavljanjem pravice do povračila stroškov za storitve v tujini potrebna pri vseh bolnišničnih storitvah (vključno s prenočitvijo bolnika) ter pri vseh storitvah, ki zahtevajo uporabo specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.

Ne glede na določbe prvega odstavka 44.c člena ZZVZZ zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov za:

  1. zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti,
  2. zdravstvene storitve na področju dolgotrajne oskrbe, vključno z neakutno bolnišnično obravnavo ter zdravljenjem in nego v socialnovarstvenih zavodih,
  3. zdravstvene storitve na področju pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa,
  4. zdravstvene storitve na področju presejalnih programov,
  5. sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno pet let,
  6. medicinske pripomočke, ki so predmet izposoje zaradi potreb pri zdravljenju, negi in rehabilitaciji na domu,
  7. šolanega psa vodiča, do katerega je upravičena slepa oseba,
  8. potne stroške in spremstvo.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

http://www.ezdrav.si/wp-content/uploads/sites/10/downloads/2017/03/eNarocanje-navodila-za-paciente_si-2017-03-31-final.pdf

http://www.nijz.si/sl/oznake/enarocanje

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/porocilo_nacas_1.4.2017.pdf

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10291

https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_zdravljenje_tujina/