DEPRESIJA IN DEBELOST – bo zdravljenje mogoče z novo molekulo?

SAFit2 je zaviralna molekula, ki so jo ustvarili, da bi se vezala na posebne proteine PKTB51, ki so prisotni v različnih delih telesa in dokazano vplivajo na različna bolezenska stanja kot so depresija, debelost in kronična obolenja. Če se bo molekula (ali katera njej podobna) izkazala za uspešno, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bomo lahko z njo ozdravili vsa stanja, ki so posledica prekomernega izražanja genov za protein PKTB51.

DEPRESIJA

Motnje čustvovanja opredeljujemo z občutki kot so žalost, frustriranost, izguba, jeza, anksioznost, strah in panika. Te motnje lahko postanejo kronične in vplivajo na normalno življenje posameznika. Na pojav motenj lahko vpliva nepravilna regulacija steroidnih hormonskih receptorjev, tako so na primer os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (angl. hypothalamus-pituitary-adrenal, HPA), ki proizvaja glukokortikosteroide in jih sprošča v krvni obtok, povezali s pojavom depresije.

Depresija je motnja v čustvovanju, ki povzroči ves čas prisoten občutek žalosti in izgubo zanimanja. Depresija kot motnja vpliva na splošno počutje posameznika, na njegovo razmišljanje in vedenje, vodi pa lahko v različne čustvene in fizične težave. Bolniki se pogosto soočajo s težavami v opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, pogosto pa čutijo tudi, da življenja ni vredno živeti. Pri depresiji torej ne gre le za občutek žalosti oz. šibkosti iz katerega bi se lahko enostavno »rešili«, če bi se tako odločili. Depresija tako zahteva dolgotrajno zdravljenje – večina bolnikov se ob uporabi zdravil, psihoterapij ali kombinacije obojega, počuti bolje.

Čeprav se lahko depresija pojavi zgolj enkrat v življenju posameznika, običajno temu ni tako, saj se motnja pogosto ponovno pojavi. Tekom epizod depresije se njeni simptomi pojavijo skoraj vsak dan in vključujejo:

·         Občutke žalosti, praznine in brezupja.

·         Izpade jeze, razdražljivosti ali frustracije (običajno zaradi povsem nepomembnih stvari).

·         Izgubo zadovoljstva ob večini običajnih aktivnosti, na primer spolnih odnosih, hobijih ali športu.

·         Motnje spanca – vključno z insomijo ali prekomerno količino spanja.

·         Utrujenost in izgubo energije, pri čemer se mora bolnik, da opravi majhna opravila, izjemno potruditi.

·         Zmanjšan apetit in izguba telesne mase ali povečana želja po hrani in pridobitev telesne mase.

·         Anksioznost, vnemirjenje ali stalen nemir.

·         Upočasnjeno razmišljanje, govor in gibanje telesa.

·         Občutki brezvrednosti ali krivde, pri čemer se bolnik običajno osredotoča na pretekle neuspehe.

·         Težave z razmišljanjem, koncentracijo, sprejemanjem odločitev in pomnjenjem.

·         Pogoste ali ponavljajoče se misli o smrti, samomoru, poskus(i) samomora.

·         Nepojasnjene fizične težave kot so bolečine v hrbtu ali glavoboli.

Za večino bolnikov z depresijo so simptomi tako resni, da povzročijo zaznavne težave pri dnevnih aktivnostih kot so služba, šola, socialne aktivnosti in odnosi z drugimi ljudmi. Določeni ljudje se lahko v splošnem počutijo nesrečni ne da bi poznali razlog zakaj je tako. Če se počutite depresivne, se o tem pogovorite s svojim osebnim zdravnikom in z osebami, ki jim zaupate.

Vzroki za depresijo:

Še vedno ni jasno, kaj sproži oz. povzroči razvoj depresije. Kot je običajno pri čustvenih motnjah so v razvoj stanja vključeni različni dejavniki:

·         Biološke razlike. Ljudje z depresijo imajo fizične spremembe v svojih možganih. Pomen teh sprememb še vedno ni pojasnjen, bo pa verjetno podal dodatne razlage za razvoj depresije.

·         Kemija možganov. Kemične spojine v možganih se imenujejo nevrotransmiterji (t.j. živčni prenašalci). Te spojine imajo pomembno vlogo tudi pri pojavu depresije. Nedavne raziskave so nakazale pomen sprememb v funkciji in vplive teh nevtrotransmiterjev ter njihovih učinkov na nevronske mreže pri ohranjanju stabilnosti razpoloženja.

·         Hormoni. Spremembe v ravnovesju telesnih hormonov bi lahko bilo vključene v povzročanje ali sprožanje depresije. Hormonske spremembe lahko vplivajo na težave v nosečnosti in v času po porodu in hkratnih težavah s ščitnico vodijo v menopavzo ter številna druga stanja.

·         Podedovane lastnosti. Depresija je najpogostejša pri ljudeh, katerih sorodniki že imajo diagnosticirano stanje. Številne raziskovalne skupine tako skušajo ugotoviti kateri so tisti geni, ki so vključeni v razvoj depresije.

Depresija se zelo pogosto pojavi pri mladih med 20. in 30. letom starosti, sicer pa je pojav neodvisen od starosti. Za depresijo je diagnosticiranih več žensk kot moških, to pa bi lahko bila tudi posledica dejstva, da ženske pogosteje poiščejo pomoč.

Tveganje za razvoj ali sprožitev depresije povečujejo določene osebnostne lastnosti posameznika (nizka samopodoba, visoka odvisnost od drugih, samokritičnost in pesimističnost); travmatski ali stresni dogodki (fizične in spolne zlorabe, smrt ali izguba bližnjih, finančne težave, težavna razmerja); krvni sorodniki z diagnozo depresije, bipolarne motnje, alkoholizmom ali samomorilskimi nagnjeni; spolna usmerjenost ali razvoj spolnih organov, ki niso jasno moški ali ženski; zgodovina drugih motenj (npr. motnje prehranjevanja, postravmatski sindromi itd.); zloraba alkohola in rekreacijskih drog; resna kronična obolenja (kap, infarkt, kronične bolečine, bolezni srca) ter določena zdravila (npr. določena zdravila za regulacijo visokega krvnega pritiska, uspavalne tablete itd.).

Preventivno delovanje pri preprečevanju pojava bolezni zaenkrat še ni jasno. V pomoč so vam lahko tehnike preprečevanja oz. nadziranja stresnih situacij, ki bodo povečale odpornost vašega telesa na stres ter povečale samozavest. V času, ko čutite krizo in ne veste kaj bi, se o svojih občutkih in težavah pogovorite z družinskimi člani in prijatelji. Takoj, ko zaznate simptome depresije, poiščite tudi strokovno pomoč – na ta način boste preprečili poslabšanje stanje. Tudi, ko se počutite bolje in je depresija pozdravljena, se z zdravnikom posvetujte o načinih ohranjanja stanja, da bi preprečili ponoven izbruh depresije.

Kam po pomoč?

V primeru duševne stiske ne razmišljajte preveč – poiščite pomoč. Poleg osebnega zdravnika so v zdravstvenih domovih na voljo nujna medicinska pomoč, psihiatri, psihologi in psihoterapevti.

Na voljo so vam različne svetovalne službe, npr. Posvet – Center za psihološko svetovanje (telefon: 01 251 29 50),

Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE (telefon: 031 778 772)

ter različni družinski centri po Sloveniji (http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/programi_v_podporo_druzini/).

Svetovalci vam pogovor nudijo tudi preko telefona.

Na tak način delujejo npr. Klic v duševni stiski (telefon: 01 520 99 00; vsak dan med 19. in 7. uro),

Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (telefon: 116 123; vsak dan 24 ur na dan)

ter Tom, telefon otrok in mladostnikov (telefon: 116 111; vsak dan med 12. in 20. uro).

Diagnoza in zdravljenje

Diagnozo postavi zdravnik specialist na osnovi fizičnega pregleda, laboratorijskih testov (najpogosteje se preverja ustrezno delovanje ščitnice) in ocene psihiatra. Glede na obliko depresije oz. motnje posameznika, zdravnik osnuje načrt zdravljenja. Ta običajno vključuje jemanje predpisanih zdravil in psihoterapije. V primeru resnejše oblike depresije vas lahko zdravnik napoti v bolnišnico, kjer ostanete dokler se simptomi ne izboljšajo.

DEBELOST

Debelost je kompleksna motnja, ki vključuje prekomerne količine maščobe v telesu. Debelost ne predstavlja le estetske težave, poveča namreč tveganje za druga obolenja in težave z zdravjem, na primer bolezni srca, sladkorno bolezen in visok krvni pritisk. Dobra novica je, da že zmerna izguba telesna mase izboljša in prepreči zdravstvene težave.

Debelost opredelimo z indeksom telesne mase (angl. body mass index, BMI) 30 ali več.

Vzroki za debelost so različni. Čeprav obstajajo genetski, vedenjski in hormonski vplivi na telesno maso, se debelost običajno pojavi pri ljudeh, ki v telo vnesejo večjo količino kalorij kot jih porabijo z vadbo in vsakodnevnimi aktivnostmi. Posledično telo kopiči presežke kalorij v obliki maščobe. Najpogostejši vzroki za debelost so tako neaktivnost posameznika ter nezdrava prehrana oz. prehranjevalne navade. S pretežno sedečim načinom življenja posamezniki ne porabijo veliko kalorij, zato zelo hitro presežemo vnos kalorij, ki jih s takim načinom življenja porabimo.

Dejavniki tveganja, ki vodijo v debelost so:

–  Genetika. Vaši geni lahko vplivajo na količino maščobe, ki jo kopičite, pa tudi na mesta, kamor se maščoba premešča. Genetika najverjetneje vpliva tudi na učinkovitost pretvorbe hrane v energijo in na količino kalorij, ki jih telo tekom vadbe porabi.

–  Družinski način življenja. Debelost se običajno ohranja znotraj družine. Če je predebel vsaj eden od vaših staršev, se poveča vaše tveganje za debelost. To ni samo posledica genetike – običajno je problem v podobnih prehranjevalnih navadah in fizični aktivnosti vseh družinskih članov.

–  Neaktivnost. Če niste aktivni, enostavno ne porabite dovolj kalorij.

–  Nezdrava prehrana. Prehrana bogata s kalorijami, pomanjkanje sadja in zelenjave, pogosta hitra prehrana in sladkane pijače prispevajo k povečevanju telesne mase.

–  Zdravstvene težave. Pri določenih osebah je lahko debelost posledica drugih medicinskih stanj, npr. Prader-Willi sindroma, prav tako pa lahko k povečevanju kilogramov prispevajo stanja kot je artritis, ki vpliva predvsem na večjo neaktivnost posameznika.

–  Določena zdravila. Določeni antidepresivi, zdravila proti napadom, sladkorni bolezni, steroidi, beta-blokatorji in antipsihotiki lahko vplivajo na povečanje telesne mase.

–  Socialne in ekonomske težave. Raziskave so pokazale, da se je debelosti težko izogniti, če nimate varnega mesta za vadbo, pa tudi če zaradi finančnih težav težje kupite zdravo prehrano.

–  Starost. Debelost se pojavlja pri ljudeh vseh starosti, tudi otrocih. Toda s staranjem hormonske spremembe in vse manj aktivni način življenja povečajo tveganje za debelost. Dodatno se s staranjem zmanjšuje količina telesnih mišic, kar pomeni tudi zmanjšanje metabolizma. Te spremembe zmanjšajo potrebe po kalorijah, kar oteži ohranjanje telesne mase. Če zavestno ne nadzorujete količine zaužite hran in postajate vse manj aktivni, obstaja veliko tveganje, da boste pridobili dodatne kilograme.

–  Nosečnost. V času nosečnosti se mora telesna masa nosečnice zvišati. Nekatere ženske po porodu dodatne kilograme težje izgubijo.

–  Opustitev kajenja. To je zelo pogost za pridobitev telesne mase, kljub temu ima dolgoročno opustitev kajenja več koristi za zdravje.

–  Pomanjkanje spanca. Pomanjkanje spanca lahko vodi v spremembe ravnovesja hormonov, ki povečajo vaš apetit. Prav tako lahko imate zaradi pomanjkanja spanca dodatno željo po hrani bogati s kalorijami in ogljikovimi hidrati, kar seveda vpliva na pridobitev kilogramov.

Preventiva vključuje:

–  Redno telovadbo. Vsak teden se aktivno gibajte vsaj 150-300 minut, vadba naj vključuje na primer hitro hojo ali plavanje.

–  Izdelajte si prehranski načrt. Osredotočite se na hrano z malo kalorijami in več vlakninami, npr. sadje, zelenjavo in polnozrnate žitarice. Izogibajte se nasičenim maščobam ter omejite vnos sladkarij in alkohola. Vsak dan načrtujte 3 glavne obroke in 2 vmesna prigrizka.

–  Naučite se prepoznati in se izogibajte prehranskim pastem, zaradi katerih jeste. Identificirajte situacije, ki sprožijo nenadzorovano prehranjevanje. Beležite kaj ste jedli, v kolikšnih količinah, kdaj, kako ste se počutili in kako lačni ste bili. Sčasoma boste zagotovo prepoznali vzorce – morda jeste, ko nimate kaj početi, ko ste žalostni ali ko gledate televizijo. Enkrat ko vzorec prepoznate, lahko oblikujete strategije zaradi kateri boste lahko nadzirali svoja vedenja.

–  Nadzorujte svojo telesno maso. Ljudje, ki se tehtajo vsaj enkrat tedensko, so bistveno bolj uspešni pri zniževanju prekomernih kilogramov. Z rednim nadzorom boste vedeli ali se vaši napori izplačajo, prav tako pa boste zaznali že majhne pridobitve kilogramov še preden te postanejo velik problem.

[wp_ad_camp_1]

SKUPNO REŠEVANJE TEŽAV Z DEPRESIJO IN DEBELOSTJO

Večina oblik depresije, debelosti in kroničnih bolečin naj bi bila povezanih z učinki enega proteina imenovanega FK506-vezavni protein 51 ali krajše FKBP51. Nedavno so raziskovalci uspeli razviti visoko specifično spojino, ki lahko učinkovito blokira FKBP51 pri miših, kar sprosti kronične bolečine in ima pozitivne učinke na s prehrano vezano debelost in razpoloženje. Nova spojina pa bi lahko imela pozitivne učinke tudi pri zdravljenju alkoholizma in možganskih tumorjev.

Za kaj pravzaprav gre? FKBP51 ima pomembno vlogo pri razvoju depresij, debelosti, sladkorne bolezni in faz kroničnih bolečin. Prvi razviti inhibitor proteina FKBP51 se imenuje SAFit2. Ta naj bi predstavljal novo terapevtsko možnost za zdravljenje vseh stanj na katere naj bi imel protein FKBP51 vpliv.

Gen FKBP5 (sestavljen iz 13 eksonov se nahaja na kromosomu 6), ki kodira protein FKBP51, se izraža v različnih delih telesa – v možganih, skeletnem mišičnem tkivu in maščobi. Gre za znotrajcelični protein, ki deluje kot ko-šaperonski protein znotraj proteinov vročinskega šoka 90 (angl. heat shock protein, Hsp90). Protein ima več različnih učinkov. Tako lahko protein na primer omeji privzem glukoze ter pretvorbo bele maščobe v rjavo,  kar pomeni, da se več energije kopiči, namesto da bi se porabila. Vpliva tudi na odziv na stres. Pogosto deluje skupaj s sorodnim homolognim proteinom FKBP52, njuno delovanje pa je običajno antagonistično, t.j. nasprotno. Izražanje genov za protein FKBP51 običajno inducirajo stres in (gluko)kortikoidni hormoni. FKBP51 naj bi tako imel pomembno vlogo pri endokrini in glukokortikoidni signalizaciji v času stresa. Nedavno pa so pokazali tudi vlogo proteina pri presnovi in nadzoru kroničnih bolezni.

FKBP51 je po zgradbi sicer zelo podoben proteinu FKBP52, čeprav proteina v celici opravljata nasprotne naloge – lahko bi rekli, da v celici delujeta kot jing in jang. Selektivnost med obema proteinoma naj bi bila ključna za razumevanje dinamike dogajanja v celici. Ugotovili so, da lahko protein FKBP51 spreminja svojo obliko, medtem ko FKBP52 oblike ne spreminja in prav to je omogočilo razvoj selektivnih inhibitorjev (t.j. zaviralcev) proteinov. SAFit2 je inhibitorna (zaviralna) molekula, ki se preferenčno veže na FKBP51 (v primerjavi z FKBP52). Molekula SAFit2 brez težav prehaja možgansko bariero, zaradi česar ima tudi ustrezen terapevtski potencial. Dokazano je, da SAFit2 (20 mg/kg) pri miših spodbudi znižanje nivojev kortikosterona v plazmi, prav tako pa so že uspeli nakazati njegovo antidepresivom podobno delovanje.

S pomočjo tehnike nuklearne magnetne resonance je raziskovalna skupina uspešno zaznala do zdaj skrito vezavno mesto proteina FKBP51. Trenutno potekajo raziskave vezave SAFit2, ki je vodilni inhibitor FKBP51 proteina, na živalih. Pri miših so tako že dokazali, da vezava SAFit2 na protein FKBP51 mišim omogoča boljši odziv oz. boljše soočanje s stresnim dejavniki. Tako je SAFit2 zmanjšal nivoje stresnih hormonov, spodbudil bolj aktivni odziv na stres, deloval je sinegistično (t.j. povečal učinek) antidepresivov, zaščitil pred pridobitvijo telesne mase, pomagal pri normalizaciji nivojev glukoze ter zmanjšal bolečino v treh živalskih modelih.

Preliminiarni rezultati inhibicije PKBP51 na alkoholizem so že na voljo, potrdili pa so tudi vključenost FKBP51 pri določenih tipih glioblastomskih tumorjev, kjer se FKBP51 izraža v prekomernih količinah. To bi lahko pomenilo da bi z dodajanjem inhibitorjev (t. j . zaviralcev) izražanja genov za protein FKBP51 pomagali tudi pri tarčnih načinih zdravljenja te oblike tumorjev.

Čeprav že obstajajo dokazi o učinkovitosti inhibitorske molekule SAFit2, o njegovi uporabi v medicinske namene (v prihodnosti) pri ljudeh še ne moremo govoriti. Do tedaj pa nam ostane zdrav način življenja.

Avtorica:
Mojca Strgar, mag.mol.funck.biol.

Literatura:

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/depression/diagnosis-treatment/drc-20356013

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/obesity/symptoms-causes/syc-20375742

https://neurosciencenews.com/depression-obesity-pain-target-10972/amp/?fbclid=IwAR0LWkJ0gO-EsTBmrerVra2LenN3b_b2s7aQ4ZrveWMu0i6cDJ-VmhPRh80