Deli z drugimi!

Pomlad vztrajno trka na vrata – prijetnejše temperature pa nakazujejo na začetek cvetenja različnih rastlinskih vrst. Čeprav se sliši lepo, je med nami veliko oseb, ki se cvetenja in s tem povečanih koncentracij pelodnih zrn v zraku niti malo ne veselijo. Alergije na cvetni prah, alergijski rinitis, alergeni, neprijetnosti za vse alergike.

Alergije sodijo v skupino najpogostejših kroničnih bolezni, t. j. bolezni, ki trajajo dalj časa oz. se pogosto ponavljajo. Do alergije pride, ko se imunski sistem posameznika sreča s spojino, ki jo prepozna kot škodljivo in se pretirano odzove nanjo. Spojinam, ki povzročijo alergijske reakcije pravimo alergeni. Na alergene se v telesu odzovejo protitelesa imenovana imunoglobulini E (IgE), ki jih tvori imunski sistem.

V osnovi velja, da na prisotnost alergij med drugim vpliva dednost – če imate torej vi alergijo, obstaja velika verjetnost, da jo imajo tudi vaši starši oz. jo bodo imeli vaši otroci. Alergije so sicer najpogostejše pri otrocih, pojavijo pa se lahko pri ljudeh vseh starosti. Z leti lahko alergije izginejo, pogosto pa se čez nekaj let spet pojavijo.

Poznamo oz. ločimo več tipov alergij – nekatere so prisotne samo v določenem delu leta, druge skozi celo leto.

Tudi alergenov, ki sprožijo alergije je več:

  1. Zdravila: Pravih alergij na zdravila je malo. Večina odzivov na zdravila tako ni alergičnih, pač pa govorimo o stranskih učinkih zdravila.
  2. Hrana: Poznamo različne tipe reakcij na hrano, kjer obstajajo razlike v odzivih – t. i. z IgE mediirane alergije, z IgE nemediirane alergije ter intoleranca na določeno hrano.
  3. Žuželke: Čebele, ose, ognjene mravlje in vespe predstavljajo najpogostejše žuželke, ki s pikom povzročajo alergične reakcije. Alergije pa povzročajo tudi druge žuželke, npr. ščurki in pršice, ki so pogost vzrok za astmo in alergije skozi celo leto.
  4. Lateks: Alergija na lateks je alergija na naravni lateks. Iz slednjega izdelujejo rokavice, balone, kondome in druge proizvode iz naravnega lateksa.
  5. Plesen: Plesni sodijo v kraljestvo gliv. Uspevajo v vlažnem okolju – tako na zunanjih kot notranjih površinah, zato lahko povzročajo alergijske reakcije skozi celo leto.
  6. Hišni ljubljenčki: Najpogostejše so alergije na hišne ljubljenčke s kožuhom.
  7. Cvetni prah: Je najpogostejši sprožilec sezonskih alergij in povzroča t. i. sezonske alergijske rinitise.

Kaj povzroča sezonski alergijski rinitis?

Sezonski alergijski rinitis od januarja do marca povzročajo pelodna zrna leske in jelše, od marca do maja pelodna zrna breze, manj pogosto pa tudi pelodna zrna vrbe, bresta, platane, hrasta in topola. Zgodaj poleti odzive sprožajo predvsem pelodna zrna trav in žit, kasneje pa pelodna zrna kislice, plevelov in ambrozije. Pozno poleti in jeseni so v zraku pelodna zrna plevelov, plesni, trpotca, navadnega pelina in metlike. Jeseni prevladujejo Alternaria, Cladosporium, Pullalaria in Botrytis.

Pogoste so tudi navzkrižne alergične reakcije, pri čemer so osebe alergične na določena pelodna zrna lahko alergične tudi na druge alergene. Tako se lahko pri osebi alergični na pelodna zrna dreves v ustih pojavijo srbenje in otekanje, če oseba uživa koščičasto sadje, jabolka, hruške, lešnike, orehe, kivi, janež ali začimbe. Pri osebah alergičnih na navadni pelin se običajno pojavljajo tudi odzivi na zeleno, korenje, muškat, janež, papriko, česen, kumino, kamilico in ingver. Ljudje alergični na pelodna zrna trave in rži pa so pogosto alergični tudi na sojo, različne moke, arašide in paradižnik.


Simptomi

Alergijski rinitis ima 20 – 30 % prebivalcev. Stanje vključuje vnetje sluznice v nosnem organu, vključno z obnosnimi votlinami. Glavni simptomi so: izcedek iz nosu in proizvodnja sluzi, kihanje, srbečica (ta prizadene nos, oči, ušesa in usta), rdeče in solzne oči ter otekline okoli oči. Burne oblike rinitisa spremlja slabo počutje, glavoboli, včasih tudi bolečine v sklepih. Pri 30 – 40 % ljudi se v nekaj letih pojavi tudi astma, zato je potrebno protialergijsko zdravljenje rinitisa, ki prepreči razvoj astme.

Diagnoza

Postavitev diagnoze vrši zdravnik specialist alergolog, ki se na osnovi bolnikovih znakov odloči za kožne ali krvne teste, ki stanje alergijskega rinitisa, bodisi potrdijo, bodisi ovržejo. Kožni testi vključujejo nanos alergenih spojin (za katere obstaja sum alergije) na kožo. Če ste na spojino alergični, se na mestu nanosa pojavijo rdečica, oteklina in srbenje v obdobju do 20 minut po nanosu. Pomembno je tudi, da pozitiven odziv ne pomeni nujno alergije. Krvni testi za specifične IgE so v pomoč, ko ima oseba kožna obolenja ali ko jemlje zdravila, ki vplivajo na kožne teste. V laboratoriju v krvi izmerijo količino protiteles, ki jih telo proizvaja, da napade alergene. Tudi tu velja, da pozitiven rezultat še ne pomeni alergije na cvetni prah.

Kako preprečiti alergične reakcije na cvetni prah?

Najenostavneje alergije preprečimo z omejevanjem aktivnosti na prostem v času, ko je delež cvetnega prahu rastlinskih vrst, na katere smo alergični, največji. To omeji količino cvetnega prahu, ki ga vdihnemo in zmanjša intenziteto simptomov. V času cvetenja zapirajte okna – koncentracije cvetnega prahu v zraku so največje v času največjega cvetenja rastlinskih vrst in suhega vremena. Ko se začne sezona cvetenja, se nanjo pripravite tako da jemljete zdravila proti alergiji (o jemanju zdravila se predhodno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom). Preventivno jemanje zdravila telesu prepreči sproščanje histamina in drugih spojin, ki sprožijo simptome. Osnovna zdravila torej predstavljajo antihistaminiki, nekateri od teh obstajajo kot kapljice za nos in oči, ali kot razpršilo za nos. Dnevno umivajte lase pred spanjem. Na ta način boste odstranili cvetni prah z las in kože. Enkrat tedensko v topli vodi operite posteljnino. Uporabljajte sončna očala in klobuk. Na ta način boste pred cvetnim prahom zaščitili oči in lase. Oblačila, ki jih nosite na prostem po prehodu v notranje prostore zamenjajte in operite. Oprana oblačila posušite v sušilcu in ne na prostem.

Zdravljenje

Način zdravljenja alergijskega rinitisa predpiše zdravnik specialist. Osnovo zdravljenja predstavljajo antihistaminiki v obliki tablete, tekočine ali nosnega spreja. Antihistaminiki s svojim delovanjem zmanjšajo kihanje in srbečico v nosu ter očeh. Zdravljenje običajno poleg antihistaminikov vključuje protivnetna pršila glukokortikoidov, ki jih dobimo v obliki nosnih sprejev. Njihova glavna naloga je zmanjšanje vnetja v nosu in preprečevanje alergijskih reakcij. V terapijo pa se lahko vključi tudi antagoniste levkotrienih receptorjev s čimer se prepreči delovanje kemičnih prenašalcev (poleg histamina) vključenih v alergijske reakcije.

V primeru, da osnovno zdravljenje ne pomaga, se običajno preide na t. i. imunoterapijo . Prvo obliko slednje predstavlja SCIT (angl. subcutaneous immunotherapy). SCIT obstaja že več kot 100 let in zagotavlja dolgotrajajoče izboljšanje simptomov alergijskih reakcij. V osnovi gre za serijo injekcij s katerimi osebi v plast maščobe v koži injiiciramo vedno večje količine alergena. S časom se običajno alergijski simptomi izboljšajo in bolniki po 3 letih doživijo popolno sprostitev simptomov. Izboljšanje stanja je prisotno še nekaj let po prenehanju terapije. Druga oblika imunoterapije je SLIT (angl. sublingual immunotherapy). Ta terapija vključuje nanos tablete, ki vsebuje alergen, pod jezik za 1 – 2 minuti, nato pa oseba to tableto pogoltne. Terapija se uporablja predvsem pri alergijah na trave, predstavlja pa dobro alternativo injekcijam.

Alergijski rinitis sodi v skupino obolenj, ki so v sodobnem svetu vse bolj v porastu, projekcije pa kažejo, da se bo njihova pogostost v prihodnosti še povečevala. Cvetnega prahu v okolju ne moremo preprečiti, preprečimo pa lahko svojo izpostavljenost – bodite pozorni na prepoznavo simptomov, ki so zelo podobni navadnemu prehladu (izcedek iz nosu, kihanje, otekle in solzne oči ipd.). Ključna lastnost alergijskega rinitisa je v tem, da se pojavlja sezonsko, torej v času cvetenja rastlinskih vrst, ki alergijo povzročajo. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko delno ali v celoti uspešno preprečimo simptome rinitisa.

Avtorica: Mojca Strgar, mag. mol. funkc. biol.

Literatura:

https://www.aafa.org/

http://www.dpbs.si/Alergije/Alergijski%20rinitis/Alergijski_rinitis.htm

https://www.lek.si/sl/skrb-za-zdravje/bolezni-dihal/alergija/

https://www.nijz.si

Abrahams P. Družinska zdravstvena enciklopedija: simptomi, vzroki, diagnoza, potek, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije; 2007