Deli z drugimi!

ALERGIJA IN INTOLERANCA NA HRANO

Alergije postajajo del vsakdanjika vse več ljudi – zagotovo poznate vsaj eno osebo, ki ima neko alergijo, ali pa ste sami taka oseba. Danes se bomo posvetili alergijam na hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (angl. World Health Organization, WHO) za alergijami trpi 1 – 3 % odraslih oseb ter 4 – 6 % otrok. Alergije (in intolerance) na hrano pa naj bi povzročalo preko 70 različnih prehranskih virov.

Kaj sploh je alergija na hrano?

Alergijo najpogosteje opredelimo kot odziv na hrano, ki vključuje imunološke mehanizme. Hrana, ki najpogosteje povzroča resnejše odzive in alergije vključuje: žitarice, ki vsebujejo gluten, jajca, raki, ribe, arašidi, soja, mleko in oreščki. Prav zato je potrebno na deklaraciji prehranski izdelkov omenjene alergene (snovi, ki povzročajo alergije pri posameznikih) natančno opredeliti.

Posamezniki alergični na določeno hrano razvijejo simptome, pri čemer imajo lahko že majhne količine teh virov hrane resne, celo smrtne izide za posameznika. Na srečo so smrtni izidi redki, so pa pogosti najrazličnejši simptomi – kožni odzivi (npr. rdečica, srbečica, otekanje), učinki na prebavni trakt (npr. bolečina, slabost, bruhanje, diareja, otekanje ustne votline), dihala (npr. srbečica in otekanje nosne votline in grla, astma), oči (npr. srbečica, otekanje) in/ali srčno-žilni sistem (npr. nepravilno bitje srca, nizek pritisk, ki lahko povzroči omotico in celo izgubo zavesti). Edini način za nadzor alergije posameznika predstavlja izogibanje hrani, ki vsebuje alergen na katerega se posameznik odziva z alergijsko reakcijo. Prav alergije na hrano so sicer ena od glavnih tem za razpravo  tudi v povezavi z gensko spremenjeno hrano, saj lahko novo izraženi proteini v prehranskih virih vplivajo tudi na njen alergeni potencial.

V prejšnjem stoletju so se prehranske alergije močno razširile, pojavnost alergij pa se je v zadnjih desetletjih podvojila. To naj bi bila posledica sprememb v sestavi diete, ki so se zgodile v tem obdobju, ter uvedbi novih tehnoloških postopkov v industriji prehrane, ki so povečale stabilnost, posledično pa tudi alergogenost beljakovin hrane. Del porasta alergij lahko pripišemo tudi preventivnim posegom v prehrano otrok, zaradi česar se določena »alergogena« živila v prehrano otrok uvaja kasneje, prav tako pa naj bi na porast alergij vplivala večja uporaba antacidov in prokinetikov.

Zakaj alergije povzroča samo določena hrana?

V naši prehrani je prisotnih več tisoč beljakovinskih molekul, ki bi lahko povzročile alergijo, pa vendar skoraj 90 % vseh alergij povzročijo mleko, jajca, arašidi, oreščki, morske ribe, raki in školjke. Do zdaj še znanstvenikom in znanstvenicam ni uspelo opredeliti biokemičnih lastnosti alergena, ki alergen ločijo od ostalih antigenov (ki ne sprožijo odzivov), prav tako ne vemo, ali se morda pri nekaterih posameznikih ne vzpostavi ali se prekine že zgrajena oralna toleranca in se sproži imunski odziv na hrano.

Pri otrocih so najpogostejše alergije na beljakovine mleka, jajc in arašidov. Ob ustrezni dieti lahko nekatere alergije popolnoma ali delno izzvenijo do 3. leta starosti ali kasneje v odrasli dobi, npr. alergija na jajca in mleko. Alergije pri otrocih se najpogosteje kažejo kot težave na koži, dihalih in prebavilih, po 6. letu pa prevzamejo značilen potek pri odraslih, ko prevladujejo simptomi gastrointestinalne narave. V pozni otroški dobi in pri odraslih prevladujejo alergije na rastlinske alergene (arašidi, oreščki, soja, pšenica) in morske ribe, rake ter školjke. Pri odraslih je potrebno izpostaviti tudi pogost oralni alergijski sindrom, ki je posledica navzkrižne reaktivnosti med različnimi alergeni npr. med pelodi breze (primarna alergija) ter svežim sadjem/zelenjavo (koščičasto sadje, peteršilj, zelena).

Razvoj alergije na določeno živilo je odvisen od strukture alergena, izvora alergena in dejanske izpostavljenosti alergenu ter poti senzibilizacije. Glavna strukturna lastnost alergenov je stabilnost beljakovinske molekule za temperaturo ter učinke kislin in proteaz – nestabilne beljakovine se v prebavilih razgradijo in ne sprožijo alergije.


Zakaj pride do alergij?

Imunski sistem telesa pomaga v boju z okužbami in drugimi nevarnostmi za naše zdravje. Alergija na hrano se pojavi, ko se imunski sistem prekomerno odzove na hrano ali določeno spojino v njej, saj jo prepozna kot nevarno in sproži zaščitni odziv. Alergije so običajno prisotne znotraj družine – če je npr. na arašide alergičen eden od staršev in ima alergijo tudi najstarejši od njegovih otrok, lahko predvidevamo, da bodo imeli alergijo tudi njegovi mlajši sorojenci.

Za razliko od alergijskih reakcij, kjer je odziv osnovan na mehanizmih delovanja imunskega sistema, poznamo tudi intoleranco na določeno hrano, ki je posledica ne-imunskih reakcij. Vzrok zanje je lahko zmanjšana encimska aktivnost ali celo odsotnost določenega encima. Lahko gre za popolnoma farmakološki učinek snovi v hrani (kofein, tiramin, histamin, salicilati, nitriti) ali pa so za simptome odgovorni v hrani prisotni bakterijski toksini (npr. aflatoksini) ali ostale za človeka toksične snovi rastlin (npr. cianidi).

Simptomi alergijske reakcije in intolerance na hrano

Simptomi alergije lahko vključujejo kožo, prebavni trakt, srčno-žilni sistem ter dihala. Kažejo se kot: bruhanje in/ali krči v trebuhu, koprivnica, težave z dihanjem, ponavljajoči se kašelj, težave pri požiranju, otekanje jezika, ki vpliva na govor in dihanje, šibek srčni utrip, bleda koža, omotičnost ter – najbolj nevaren odziv imenovan anafilaksa.

Anafilaksa oz. anafilaktični šok je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica odziva celotnega telesa na alergen in se izraža v obliki otekanja ust in jezika, grla, težav z dihanjem, ki povzroči padec srčnega utripa in vpliva na pravilno delovanje srca – telo preide v šok. Hkrati so pogosti izpuščaji na koži, rdečica, bruhanje, slabost in krči. Anafilaksa se lahko pojavi že v nekaj minutah po stiku z alergenom v hrani in je lahko smrtna, zato jo je potrebno nemudoma zdraviti z injekcijo epinefrina (adrenalina).

Pri intoleranci na hrano se običajno pojavijo simptomi vezani na gastrointestinalni trakt, prav tako sta pogosta koprivnica in glavobol. Negativen odziv na živilo se ponavlja, simptomi in njihova intenzivnost pa so lahko različni. Običajno se simptomi pojavijo 2 uri po obroku ter trajajo nekaj dni. Najpogosteje govorimo o intoleranci na laktozo, galaktozo, kofein, histamin in salicilate iz živil.

Preventivni ukrepi

Dietne omejitve matere v času nosečnosti in dojenja se niso izkazale kot uspešne v preventivi razvoja alergij pri otroku, prav tako ni dokazov, da lahko po 4. – 6. mesecu otrokove starosti razvoj prehranske alergije prepreči izogibanje »alergogeni« hrani.

Priporočljivo je polno dojenje otroka prvih šest mesecev, pri otrocih z genetsko nagnjenostjo za razvoj alergije na hrano, ki niso dojeni, pa prve 4 mesece hranjenje z mlečnimi formulami, ki vsebujejo ekstenzivno hidrolizirane beljakovine kravjega mleka. Pravočasno uvajanje dodatne hrane omogoča razvoj oralne tolerance in zmanjša možnost, da pride do senzibilizacije zaradi vnosa alergena hrane preko kože. Kdaj je optimalni čas za uvajanje posamezni živil, predvsem pa v kakšnih količinah, zaenkrat ni znano. Uvajanje naj se prilagodi vzorcu uvajanja živil pri zdravih otrocih in prehranskim navadam družine. Priporočeno je uvajanje izdelkov iz pšenične moke pri dojenih otrocih med 6. in 7- mesecem starosti, pri nedojenih pa v 4. mesecu in pol.

Najboljša preventiva pred razvojem novih alergij na hrano pa je izključitev hrane za katero je alergija že razvita in potrjena. Pomembno je, da se izključi tudi izdelke, ki vsebujejo sledi omenjenih alergenov (jajčne beljakovine, sojin leticin, sledi oreščkov…).

Zdravljenje alergij 

Edina uspešna terapija pri alergiji na hrano je odstranitev alergena iz prehrane. Specifične imunoterapije za alergene v hrani ali učinkovitih postopkov desenzibiliazacije za hrano ni. Seti zdravil za samopomoč, sestavljeni iz antihistaminika in kortikosteroida, ki se pogosto predpisujejo alergikom, pri sistemskih alergijskih reakcijah s prizadetostjo dihalnih poti in srčno-žilnega sistema, niso učinkoviti.

Za alergije na hrano je značilno, da se klinična slika in težavnost alergijske reakcije pri istem posamezniku lahko zelo spreminja. Tako lahko ob enakih hotenih ali nehotenih prekrških nendoma pride do lažjih reakcij, ki jih brez opozorilnih znakov sledi anafilaktični šok. Tveganje za težko sistemsko reakcijo je večje pri ljudeh, ki so reakcijo že preživeli, in tistih, ki imajo dokazano alergijo na arašide ali oreščke in imajo hkrati astmo ali težji atopijski dermatitis. Vsem alergikom, pri katerih je tveganjem za razvoj anafilaktične reakcije večje, je potreben predpis intramuskularnega adrenalinskega  samoinjektorja in izobraževanje o pravilni rabi zdravila. Preventiva, edukacija otroka in ozaveščanje okolice (vrtec, šola, svojci, prijatelji, skupnost) je žal trenutno najbolj aktualno zdravilo. Vsekakor pa redne kontrole pri specialistu alergologu in striktno upoštevanje izogibanja alergenom. 

LAKTOZNA INTOLERANCA in ALERGIJA NA MLEKO

Laktozna intoleranca je posledica pomanjkanja encima laktaze ali znižanja njegove aktivnosti, kar vodi do neučinkovite presnove laktoze, ki je prisotna v mleku in mlečnih izdelkih. Zaostala laktoza povzroči zvišanje osmotskega tlaka v tankem črevesju, premik vode v črevo in s tem neposredno diarejo. Nepresnovljeno laktozo ferementirajo črevesne bakterije, pri čemer nastajajo črevesni plini in z njimi povezane težave – trebušna bolečina, napenjanje, trebušni krči.

Izražanje in aktivnost encima sta največja pri dojenčkih in otrocih, saj je laktoza glavni sladkor v mleku. Kmalu po rojstvu pa aktivnost encima pri kar 2/3 svetovne populacije močno upade, a delno ostane prisotna do starosti 2-3 let, ko pride do popolnega prehoda na trdo hrano. Pomanjkanje encima v odrasli dobi naj bi bilo prisotno pri 70 % celotne populacije. Intoleranca na laktozo je lahko sicer tudi posledica poškodb, kirurških posegov ali drugih črevesnih bolezni, pri čemer govorimo o sekundarni laktozni intoleranci.

Za bolnike z intoleranco na laktozo običajno velja, da lahko brez težav zaužijejo določeno količino laktoze – odvisno od aktivnosti laktaze. V splošnem velja, da naj bi lahko vsak posameznik zaužil 250 mL mleka v enkratnem odmerku, je pa ta količina orientacijska in odvisna od posameznika. Za posameznika je pomembno prepoznavanje skritih virov laktoze kot so solatni prelivi, margarina, instant juhe, bonboni, pripravljene zmesi za biskvit itd., pri redkih posameznikih pa tudi zaužita zdravila in prehranski dodatki.

Za preprečevanje simptomov je seveda ključna dieta – najučinkovitejša terapija je izogibanje virom hrane, ki intoleranco sproži. Hkrati pa je pomembno zavedanje, da so mleko in mlečni izdelki pomemben vir kalcija in da dolgotrajno pomanjkanje slednjega lahko privede do zmanjšane mineralizacije kosti pri otrocih in težave tudi pri odraslih.

Intoleranco na laktozo ljudje pogosto zamenjajo za alergijo na (kravje) mleko. Čeprav so simptomi podobni, so mehanizmi, ki obe stanji povzročajo, različni. Vzrok za intoleranco je odsotnost encima, vzrok za alergijsko reakcijo pa pretiran in nenormalen odziv imunskega sistema na proteine v mleku ter sinteza specifičnih protiteles IgE (imunoglobulin E), ki vodijo do nastanka histamina in pojava simptomov.

Več o alergiji na mleko https://www.zdravstvena.info/preventiva/alergija-na-mleko-in-mlecne-izdelke-dieta-brez-mleka-dieta.html

CELIAKIJA ali INTOLERANCA NA GLUTEN

Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki jo pri genetsko nagnjenih posameznikih (HLA II DQ2/DQ8 alel) sproži gliadin, ki je komponenta glutena v žitih. Bolezen se pojavlja pri 0,5 – 1 % posameznikih zahodnega sveta – tako pri otrocih kot odraslih. Edina učinkovita terapija vključuje strogo dieto, brez uživanja živil, ki vsebujejo pšenico, rž in ječmen, ki so vir glutena.

Prizadet organski sistem ALERGIJA NA HRANO INTOLERANCA NA HRANO in CELIAKIJA
Koža Atopijski dermatitis

Pruritis

Angioedem

Koprivnica

Eritem

Koprivnica
Gastrointestinalni trakt Slabost in bruhanje

Trebušne bolečine in krči

Enteropatije

Driska

Krči pri dojenčkih

Zaprtje

Oralni alergijski sindrom

Slabost

Trebušni krči

Trebušna napihnjenost, vetrovi

Driska

 

Respiratorni trakt Astma

Rinitis

Kašelj

Dihalna stiska

Oči Konjuktivitis
Generalizirana reakcija Anafilaktična reakcija

• Primerjava simptomov pri alergijah na hrano ter pri intoleranci na hrano.

Intoleranca na gluten ali celiakija se pogosto zamenjuje za obliko alergije. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri se imunski sistem bojuje proti samemu sebi namesto proti tujim spojinam kot so virusi in bakterije. Za razvoj stanja je potrebna prisotnost genov imenovanih HLA-DQ2 ali DQ8. 30 % ljudi je prenašalcev tega gena, pri 1 % nosilcev gena pa se razvije celiakija. Pri posameznikih s celiakijo prehrana z glutenom vodi v imunske odzive v tankem črevesju in v primeru, da se ne zdravi vodi v razvoj simptomov zunaj črevesja – npr. anemij, osteoporoze, vnetja trebušne slinavke, neplodnosti, kožnih izpuščajev, raka in nevroloških motenj.

Za potrditev diagnoze celiakije se uporablja različna protitelesa (protitelesa proti tkivni transglutaminazi tipa 1, antiendomizijska protitelesa ter protitelesa proti deamidiranemu gliadinskemu peptidu), gensko testiranje (določitev zapisa za HLA-DQ1 in HLA-DQ8) ter histološke preglede sluznice tankega črevesja.

Edini način zdravljenja celiakije vključuje zelo strogo dieto, ki ne vključuje glutena. Le redno izvajanje diete vodi v izboljšanje klinične slike bolnika in v popolno obnovo črevesne sluznice.

ALERGIJA NA ARAŠIDE in OREŠČKE

Alergije na arašide sodijo med najpogostejše alergije zlasti pri otrocih in so pogosto povezane z anafilaktičnim šokom. Alergijo običajno detektiramo že pri otrocih, pri katerih se alergija običajno ohrani tudi v obdobje odraslosti. Pri približno 20 % bolnikov alergija sicer izzveni po 5-ih letih diete, ki je edini način zdravljenja stanja. Pomembne so tudi ugotovitve raziskav, ki kažejo, da je za zmanjšanje tveganja za razvoj alergij pomembna vpeljava živil z arašidi zgodaj v življenju (4.-6 mesecev starosti) – ker je vse odvisno od otroka, se o uvajanju živil s potencialnimi alergeni obvezno najprej posvetujte z otrokovim pediatrom ali alergologom. Obvezno se z njim pogovorite tudi o morebitni zgodovini alergij v družini.

Arašidi sodijo med stročnice (enako ko grah, fižol, soja). Če je pri otroku prisotna alergija na arašide, se odsvetuje tudi uživanje belega (volčjega) boba, s katerim pogosteje pride do navzkrižnih reakcij. Pri 25 – 50 % otrok se ob alergiji na arašide, hkrati pojavi tudi navzkrižna alergija z drevesnimi oreščki (lešniki, mandlji, orehi, pistacije), ki jih potrdi zdravnik specialist alergolog.

Edini način zdravljenja kot je že omenjeno vključuje popolno izogibanje arašidom (v primeru navzkrižnih reakcij pa tudi drugim alergenom). Bodite pozorni na deklaracije izdelkov – arašidi in oreščki so pogosto prisotni v obratih, zato se lahko v sledovih (to mora biti na deklaraciji tudi zapisano) pojavljajo v živilih, kjer naj ne bi bili prisotni. Posebno pozornost namenite tudi nakupom v pekarnah, slaščičarnah in delikatesah, kjer deklaracije niso obvezne – priporočeno je, da kupujete le pakirane prehranske izdelke, kjer je deklaracija izdelka jasna in ne more priti do nenamernih prenosov alergena (npr. z rokami, slabo oprano posodo). Problem lahko nastane že, če v isti sobi odpremo vrečko s smokiji oz. izdelki, ki vsebujejo arašide (problem so lahko vrtci, šole, rojstni dnevi.. bodite pozorni in educirajte ostale starše).

Arašide lahko vsebujejo različni prehranski izdelki, zato skrbno preverjajte njihovo sestavo. Taki izdelki so lahko: namazi, prigrizki, riževi krekerji, kruhove palčke, pice, kolači, piškoti, čokolada, sladoledi, vegetarijanska hrana, omaka (čili, tabasko, pesto, solatni prelivi), kosmiči, salame, hrenovke, hrana v indonezijskih, malezijskih, tajskih, indijskih in mehiških restavracijah.

Bodite pozorni na arašidovo olje, ki je prisotno v veliko kremah, losjonih in šamponih. Vsi kozmetični izdelki katerim je dodano arašidovo olje vsebujejo alergene beljakovine, ki sodijo med ene izmed najbolj alergenih (povzročijo življenjsko ogrožujočo anafilaksijo). Na srečo po novem v EU velja nova zakonodaja, ki nalaga proizvajalcem, da olje predhodno toplotno obdelajo tako, da se količina alergenih beljakovin zmanjša. Vseeno pa bodite previdni in kupujte blagovne znamke, ki jim zaupate. Vsekakor pa redno branje etiket kaj vse izdelek vsebuje ne bo odveč, saj je preventiva ključ do preprečevanja neželenih stanj.
V večini primerov je prisotnost arašidovega olja v izdelkih označena kot Arachis Hypogaea (Peanut) Oil.

Alergija na drevesne oreščke

Med drevesne oreščke sodijo: orehi, mandlji, lešniki, pistacije, brazilski oreščki (t. i. lupinasto sadje). Dieta vključuje izogibanje vsem drevesnim oreškom, izjema je kokosov oreh, ki sicer sodi med drevesne oreščke, vendar je alergijska reakcija izjemno redka. Tudi prisotnost drevesnih oreščkov mora biti jasno deklarirana na vseh živilih – veljajo enaka opozorila kot pri arašidih, podobno se tudi pri drevesnih oreščkih alergija ohrani skozi celo življenje. Ne pozabite niti, da se lahko deklaracija izdelka spreminja – zato jo je smiselno preverjati vedno znova.

Živila, ki najpogosteje vključujejo oreščke so: solate in solatni prelivi, omake za žar, kolači, zelenjavni sendviči, namazi, med, ribje konzerve, mortadela (s pistacijami).

ALERGIJA NA JAJCA

Alergija na jajca sodi med najpogostejše oblike alergije na hrano pri otrocih. Simptomi alergije se običajno pojavijo v nekaj minutah do nekaj urah po zaužitju jajc oz. prehranskih izdelkov, ki vsebujejo jajca. Alergija se lahko pojavi že pri novorojenčkih, pri čemer večina otrok (ne pa vsi!) alergijo prerastejo pred adolescenco.

Alergične reakcije na jajca se med posamezniki razlikujejo in se običajno pojavijo v nekaj urah po izpostavitvi. Simptomi tako vključujejo:

·         Vnetja koža ali izpuščaje – to je najpogostejši odziv;

·         Srbečico, izcedek iz nosu, kihanje (alergijski rinitis);

·         Simptome vezane na prebavni trakt, npr. krče, bruhanje in slabost;

·         Znake in simptome astme: kašljanje, občutek dušenja, težave z dihanjem, nelagodje v predelu prsnega koša…

·         Pri najresnejših oblikah reakcije pa se pojavi anafilaksa – krčenje dihalnih poti, otekanje v predelu grla, bolečine v trebušnem predelu, pospešen srčni utrip, šok z izrazitim padcem krvnega pritiska, zaradi česar se pojavi občutek omotice, lahko pa tudi izguba zavesti.

Vzroki za pojav alergije na hrano so vezani na imunski sistem bolnika. Pretiran odziv imunskega sistema posameznika namreč definira alergijo na hrano –  v primeru jajc tako imunski sistem napačno prepozna proteine jajc kot škodljive telesu. Ko pride bolnik v stik z jajčnim proteini, celice imunskega sistema (protitelesa) prepoznajo jajčne proteine in imunskemu sistemu sporočijo, da naj sproži sproščanje histamina in drugih spojin, ki povzročijo znake in simptome alergij.

Alergijo lahko povzročijo tako proteini beljaka kot tudi rumenjaka, so pa alergije na proteine beljaka pogostejše. Možno je tudi, da se alergija pojavi tudi pri novorojenčku, ki ga mati hrani s svojim mlekom, v primeru, da mati uživa jajca.

Tveganje za razvoj alergij na jajca povečuje:

·         Atopijski dermatitis. Če ima otrok atopijski dermatitis, obstaja večja verjetnost za razvoj alergije na jajce v primerjavi z otrokom, ki atopijskega dermatitisa nima.

·         Družinska anamneza. Večje tveganje za pojav alergije na hrano imajo otroci katerih vsaj eden od staršev ima astmo, alergijo na hrano ali drugo obliko alergije (npr. ekcem).

·         Starost. Alergija na jajca se pogosteje pojavlja pri otrocih. S staranjem prebavni trakt posameznika dozori, zato so alergijski odzivi na hrano manj verjetni.

Najresnejši zaplet pri alergiji na jajca vključuje resen alergični odziv, ki zahteva injekcijo epinefrina in urgentno zdravljenje. Pomembno je zavedanje, da se lahko hujša oblika odziva na jajca pojavi tudi pri alergičnih posameznikih, ki so imeli več manj hudih imunskih odzivov.

Preventiva je podobna kot pri ostalih alergijah na hrano. Pomembno je natančno spremljanje deklaracij na prehranskih izdelkih (pri nekaterih posameznikih alergični odziv sproži že majhna količina jajčnih proteinov). Ko se prehranjujete v restavracijah bodite še dodatno pozorni – izberite lokacije, ki jim zaupate. Ne pozabite na alergijo opozoriti tudi tiste, ki za vašega otroka skrbijo ob vaši odsotnosti (stari starši, vzgojitelji itd.) in jih poučite o ravnanju v primeru alergijskega odziva. Mamice, ki dojite se poskusite izogibati jajcem in sledem jajčnih derivatov.

Jajca vključujejo različni prehranski izdelki, npr. majoneza, različni biskviti, marcipan, predelano meso, mesne kroglice, pudingi, solatni prelivi in slane palčke.

Jajca so lahko prisotna tudi v različnih cepivih – njihova prisotnost poveča tveganje posameznika za alergijski odziv. Tako cepivo je cepivo OMR (cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam), ki je sicer varno za uporabo tudi pri otrocih z alergijo na jajca. Majhne količine jajčnih proteinov vsebuje tudi cepivo proti gripi (influenzi) – uporaba cepiva je kljub temu varna za večino alergikov, se pa o alergiji obvezno pred cepljenjem posvetujte z pediatrom in alergologom, saj je v večini primerov potrebno cepljenje opraviti pod nadzorom v bolnišnici.

Več o alergiji na jajca https://www.zdravstvena.info/preventiva/alergija-na-jajca-dieta-brez-jajc-alergija-jajca.html

ALERGIJA NA SOJO

Alergija na sojo se pogosto pojavi v obdobju novorojenčka, pri čemer gre zelo pogosto za odziv na soji osnovano prehransko formulo za novorojenčke. Čeprav večina otrok alergijo tekom otroštva preraste, veliko bolnikov alergijo ohrani tudi kasneje v življenju. Za večino bolnikov alergija na sojo nima hujših posledic, redkeje pa se pojavijo alergični odzivi, ki so lahko življenjsko-ogrožujoči.

Simptomi alergije na sojo vključujejo neprijeten občutek draženja v ustih, srbečico kože, izpuščaje, ekceme, otekanje ust, obraza, jezika, grla in drugih delov telesa, težave z dihanjem, izcedek iz nosu, bolečine v predelu trebuha, diarejo, slabost, bruhanje in rdečico kože. Redko se pojavi tudi anafilaksa – ta je pogostejša pri bolnikih, ki sočasno trpijo še za astmo ali imajo alergijo še na drugo hrano.

Tudi pri alergiji na sojo gre v osnovi za odziv imunskega sistema, ki proteine v soji prepozna kot škodljive, zaradi česar imunski sistem sproži proizvodnjo imunoglobulinov E (IgE). Naslednjič ko pride bolnik v stik s sojo, IgE protitelesa prepoznajo proteine soje in imunskemu sistemu sporočijo, da sprosti histamin in druge kemične spojine v krvni obtok. To pa sproži znake in simptome alergije.

Tveganje za pojav alergije na sojo pri posamezniku poveča prisotnost alergije na sojo, drugo hrano ali druge alergije (npr. ekcemi, astma) pri družinskih člani. Alergija na sojo je pogostejša pri otrocih, najpogosteje se pojavlja pri novorojenčkih oz. otrocih v prvih letih življenja. Prisotnost drugih alergij, npr. na pšenico, stročnice in mleko, povečajo tveganje za razvoj alergije na sojo.

Alergije na sojo ni mogoče preprečiti, edino, kar je mogoče narediti je, da se bolnik povsem izogiba soji in izdelkom, ki sojo vsebujejo. Ker je soja pogosto prisotna v različnih prehranskih izdelkih, je ključno, da natančno preberete deklaracije vseh prehranskih izdelkov – tudi konzerviranih izdelkov tune, mesa, pekovskih izdelkov, energijskih tablic in juh. Pozorni bodite tudi na opozorila, ki nakazujejo, da je lahko soja prisotna »v sledovih«. Velik problem predstavlja tudi sojin lecitin, ki ga dodajajo v številčne izdelke.

ALERGIJA NA LATEKS

Alergija na lateks je alergija na proteine, ki so prisotni v naravnem lateksu, ki ga dobimo iz mlečnega soka drevesa kavčukovca. Pri alergiji na lateks telo lateks prepozna kot škodljivo spojino. Reakcija se najpogosteje pojavi ob stiku z izdelki iz lateksa, npr. rokavicami, kondomu ali baloni. Simptomi se lahko pojavijo tudi ob vdihavanju delčkov lateksa, ki se sprostijo v zrak, ko kdo odstrani rokavice iz lateksa.

Najpogosteje se pri posameznikih alergičnih na lateks pojavljajo blagi simptomi, ki vključujejo srbečico in rdečico kože ter izpuščaje. Med resnejše simptome alergije, ki se ne pojavijo pri vseh sodijo kihanje, izcedek iz nosa, vodene in srbeče oči, težave z dihanjem ter kašljanje. Najresnejši zaplet pa je tudi tukaj anafilaksa.

Pri alergiji na lateks imunski sistem telesa lateks prepozna kot škodljivo spojino in sproži odziv. Pri lateksu govorimo tudi o senzibilizaciji – večkrat, ko smo lateksu (potem ko imunski sistem prepoznava lateks kot škodljiv) izpostavljeni, večji je odziv imunskega sistema.

Možno je tudi, da se pri posameznikih pojavijo drugi kožni odzivi:

·         Alergijski kontaktni dermatitis: ta reakcije je posledica kemičnih spojin oz. aditivov, ki se uporabljajo v proizvodnji. Glavni znak predstavlja kožni izpuščaj z vodenimi mehurji, ki se pojavi 24 – 48 ur po izpostavitvi določeni spojini.

·         Iritantni kontaktni dermatitis: pri njem ne gre za alergijo pač pa draženje kože povzroči uporaba gumijastih rokavic ali izpostavljenost prahu znotraj rokavic. Znaki in simptomi vključujejo suha, srbeča in dražeča območja na koži – običajno na koži rok.

Večje tveganje za razvoj alergije na lateks imajo:

1.       Ljudje s spino bifido. Spina bifida je prirojeno stanje, ki vpliva na razvoj hrbtenice. Ljudje s to motnjo so proizvodom iz lateksa izpostavljeni zelo zgodaj in zelo pogosto s strani zdravstvenega osebja. Posameznikom s spino bifido se zato priporoča izogibanje proizvodom iz lateksa.

2.       Ljudje, ki so imeli več operacij. Ponavljajoča se izpostavitev rokavicam iz lateksa in drugim medicinskim pripomočkom poveča tveganje za razvoj alergije na lateks.

3.       Zdravstveno osebje ima večje tveganje za razvoj alergije na lateks.

4.       Delavci v proizvodnji gume. Ponavljajoča se izpostavitev lateksu lahko poveča občutljivost posameznika na lateks.

5.       Ljudje z osebno ali družinsko zgodovino alergij. Če imate kakšne druge alergije, npr. alergijo na hrano, ali jo ima kdo od drugih članov družine, obstaja večje tveganje za razvoj alergije na lateks.

Določeno sadje vsebuje enake alergene kot so prisotni v lateksu, npr. avokado, banana, kivi, pasijonka in kostanj. Če ste alergični na lateks, obstaja večja verjetnost, da ste alergični tudi na to hrano.

Veliko proizvodov sicer vključuje lateks, je pa možno najti primerne zamenjave. Edina prava rešitev pri alergijah na lateks je namreč izogibanje lateksu in izdelkov iz lateksa. Izogibajte se uporabi rokavic iz lateksa, določenim tipom preprog, balonom, gumijastim igračam, cucljem otroških stekleničk, določenim plenicam za enkratno uporabo, kondomom, diafragmam, plavalnim očalom, ročajem za loparje, ročajem za motorna kolesa, manšetam za krvni pritisk stetoskopom, intravenskim cevkam, kirurškim maskam itd. Opozorite zdravstvene delavce (medicinske sestre, zdravnike, zobozdravnike itd.) o svoji alergiji na lateks takoj ob prihodu. 

Več o alergiji na lateks https://www.zdravstvena.info/preventiva/alergija-na-lateks.html

ATOPIJSKI DERMATITIS (ekcem)

Atopijski dermatitis je stanje, ko se na koži pojavijo srbečica in rdečica. Najpogosteje se pojavi pri otrocih, ni pa omejeno na otroško dobo. Gre za dolgotrajno (kronično) stanje, ki se pojavlja periodično, spremljata pa ga lahko tudi astma ali senenih nahod. Za stanje atopijskega dermatitisa ne obstaja zdravilo, obstajajo zgolj podporna zdravljenja, ki olajšajo srbečico oz. preprečijo nova poslabšanja.

Glavni simptomi, ki spremljajo dermatitis so: suha koža, srbečica (najhuje je ponoči), rdeče do rjavo obarvani kožni izpuščaji, ki se najpogosteje pojavijo na rokah, stopalih, gležnjih, zapestju, vratu, zgodnjem delu prsnega koša, okoli oči ter na pregibih kolena ali komolca. Pri dojenčkih se izpuščaji pojavijo na obrazu in lasišču. Pogosto se pojavijo tudi mehurji, ki lahko vsebujejo tekočino. Koža je na prizadetih območjih odebeljena in luskasta, zaradi praskanja pa tudi občutljiva in vneta.

Atopijski dermatitis se najpogosteje pojavi pred 5. letom starosti in se ohrani skozi obdobje najstništva v odraslost. Pri nekaterih posameznih se izbruhi pojavijo periodično, nato se stanje izboljša in ohrani tudi nekaj let, nakar sledi nov izbruh. Ekcem je običajno povezan z gensko variacijo v vašem genskem zapisu – ta genska variacija preprečuje koži ohranjanje vlažnosti in s tem zaščite kože pred bakterijami, alergeni in dražilci iz okolja. Pri otrocih pogosto ekceme povzročajo alergije na določeno hrano.

Preventivna pred pojavom izbruha atopijskega dermatitisa vključuje:

1.       Redno vlaženje kože (vsaj dvakrat dnevno) s pomočjo krem in losjonov, pri tem bodite pozorni, da uporabljate izdelke, ki ustrezajo vaši (ali otrokovi) občutljivi koži.

2.       Poskusite identificirati sprožilce, ki stanje sprožijo oz. poslabšajo ter se jih izogibajte (npr. stres, debelost, mila, detergenti, prah, cvetni prah, hrana – npr. jajca, mleko, soja, pšenica).

3.       Skrajšajte čas kopanja oz. tuširanja ter uporabljajte topno namesto vroče vode.

4.       Uporabljajte mila za občutljivo kožo.

5.       Po tuširanju oz. kopanju zgolj nežno popivnajte vodo s telesa ter nanesite izdelke za vlaženje kože.

Življenje z alergijo vključuje določene omejitve in odrekanja. Le s preventivnim delovanjem, ki vključuje popolno izogibanje spojinam na katere ste alergični, prepreči alergične odzive in nepotrebne težave z zdravjem. Seveda se ne pozabite o vseh svojih dvomih vezanih na svojo alergijo nemudoma posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, pediatrom ali specialistom alergologom, ki bo na vaša vprašanja z veseljem odgovoril in vam pomagal. 

Zelo pomembna je tudi edukacija, izbira živil in preverjanje sestavin direktno z proizvajalci in aktivna vloga pri zunanjih dejavnikih (vrtec, šola, prijatelji, okolica, restavracije). Vsekakor pa se je bolje 2x posvetovati z alergologom kot pa nevede zaužiti alergen. Redno obnavljajte tudi znanje o uporabi Epipena – seta za samopomoč – vedno in povsod ga imejte s seboj. 

Avtorica:

Mojca Strgar, mag. mol. funkc. biol.

 

Literatura:

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/latex-allergy/symptoms-causes/syc-20374287

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/soy-allergy/diagnosis-treatment/drc-20377807

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/latex-allergy/symptoms-causes/syc-20374287

https://www.who.int/foodsafety/fs_management/No_03_allergy_June06_en.pdf

Acceto Meta. 2010. Alergija na hrano. JAMA-SI, 18, 4: 151-153

https://www.aaaai.org/conditions-and-treatments/library/allergy-library/celiac-disease

http://www.imuno.si/files/Alergija-na-araside-in-drevesne-orescke.pdf

https://www.aaaai.org/about-aaaai/newsroom/news-releases/early-peanut-introduction