Med zdravstvenimi delavci je to ena najpogostejših dilem: ostati v javnem zavodu ali poskusiti v zasebni ustanovi — ali obratno. Odgovor ni univerzalen, so pa razlike, ki se ponavljajo in ki jih je dobro poznati, preden se odločite.
Spodaj so brez olepševanja in brez obljub.
Ritem dela
V javnih zavodih je delo pogosto bolj predvidljivo po strukturi in manj predvidljivo po obremenitvi — razporedi so sistemski, obseg pa niha z navalom.
V zasebnih ustanovah je pogosteje obratno: obseg je bolj načrtovan, ker so termini naročeni, zato pa je manj rezerve, kadar kdo odpade.
Vprašajte konkretno: kdo dela razpored, koliko vnaprej ga poznate in kaj se zgodi ob bolniški.
Širina dela
V večjih javnih ustanovah boste videli več različnih primerov, tudi zahtevnejših in redkejših. To je za strokovni razvoj pomembno, sploh v prvih letih.
V zasebnih ustanovah je delo pogosteje ožje in bolj ponovljivo. To ni slabo — mnogim ustreza, ker prinaša mir in rutino — je pa treba vedeti, kaj s tem pridobite in česa ne.
Ekipa in podpora
To je razlika, ki jo ljudje najbolj podcenijo. V veliki ustanovi imate ob sebi več ljudi, na katere se lahko obrnete, in več formalnih poti, kadar gre kaj narobe.
V manjši ekipi ste bližje odločanju in hitreje slišani, hkrati pa je manj tistih, ki vas lahko nadomestijo ali podprejo v zahtevnem primeru.
Napredovanje in izobraževanje
V javnem sektorju so poti napredovanja bolj formalizirane in bolj počasne, a tudi bolj predvidljive. Specializacije in izobraževanja imajo svoj sistem.
V zasebnem so dogovori bolj individualni. To lahko pomeni hitrejši dogovor, lahko pa tudi, da izobraževanje ni samoumevno. Vprašajte, ali je plačano in ali je v delovnem času — to je pogosto bolj pomembno od same višine plače.
Plačilo
Tu ne bomo navajali številk, ker se razlikujejo po poklicu, stopnji in ustanovi. Pomembneje je vedeti, kaj v plačo šteje: dodatki za izmene, dežurstva, delovno dobo, stalnost pripravljenosti in izobraževanje.
Dve ponudbi z isto osnovno plačo sta lahko po letu dni zelo različni. Primerjajte celoto, ne osnove. Kaj vpliva na plače v zdravstvu širše, smo pisali v članku Plače v zdravstvu po svetu.
Varnost zaposlitve
Javni zavodi veljajo za stabilnejše, kar drži v smislu formalne varnosti. Zasebne ustanove so bolj odvisne od povpraševanja in poslovnih odločitev.
Po drugi strani je v zdravstvu povpraševanje po kadru tako veliko, da je tveganje brezposelnosti pri večini poklicev nizko v obeh primerih.
Kako se odločiti
Namesto splošnega »kaj je bolje« si odgovorite na to:
- Kaj želim znati čez pet let in kje se tega hitreje naučim?
- Koliko predvidljivosti potrebujem zaradi družine ali poti na delo?
- Ali mi bolj ustreza velika struktura ali majhna ekipa?
- Kaj mi je pomembnejše: širina primerov ali mirnejši ritem?
In še to
Prehod ni enosmeren. V zdravstvu se ljudje redno vračajo iz zasebnega v javno in nazaj — izkušnja z ene strani je na drugi skoraj vedno cenjena.
Kaj od delodajalcev pričakujejo mlajše generacije, smo pisali v članku Kaj želijo nove generacije zdravstvenih delavcev. Odprte oglase najdete na strani Proste zaposlitve.
