Med zdravstvenimi delavci je to ena najpogostejših dilem: ostati v javnem zavodu ali poskusiti v zasebni ustanovi, ali obratno. Odgovor ni univerzalen, so pa razlike, ki se ponavljajo in ki jih je dobro poznati, preden se odločite.
Spodaj so brez olepševanja in brez obljub.
Ritem dela
V javnih zavodih je delo pogosto bolj predvidljivo po strukturi in manj predvidljivo po obremenitvi: razporedi so sistemski, obseg pa niha z navalom.
V zasebnih ustanovah je pogosteje obratno: obseg je bolj načrtovan, ker so termini naročeni, zato pa je manj rezerve, kadar kdo odpade.
Vprašajte konkretno: kdo dela razpored, koliko vnaprej ga poznate in kaj se zgodi ob bolniški.
Širina dela
V večjih javnih ustanovah boste videli več različnih primerov, tudi zahtevnejših in redkejših. To je za strokovni razvoj pomembno, sploh v prvih letih.
V zasebnih ustanovah je delo pogosteje ožje in bolj ponovljivo. To ni slabo. Mnogim ustreza, ker prinaša mir in rutino, je pa treba vedeti, kaj s tem pridobite in česa ne.
Ekipa in podpora
To je razlika, ki jo ljudje najbolj podcenijo. V veliki ustanovi imate ob sebi več ljudi, na katere se lahko obrnete, in več formalnih poti, kadar gre kaj narobe.
V manjši ekipi ste bližje odločanju in hitreje slišani, hkrati pa je manj tistih, ki vas lahko nadomestijo ali podprejo v zahtevnem primeru.
Napredovanje in izobraževanje
V javnem sektorju so poti napredovanja bolj formalizirane in bolj počasne, a tudi bolj predvidljive. Specializacije in izobraževanja imajo svoj sistem.
V zasebnem so dogovori bolj individualni. To lahko pomeni hitrejši dogovor, lahko pa tudi, da izobraževanje ni samoumevno. Vprašajte, ali je plačano in ali je v delovnem času. To je pogosto bolj pomembno od same višine plače.
Plačilo
Tu ne bomo navajali številk, ker se razlikujejo po poklicu, stopnji in ustanovi. Pomembneje je vedeti, kaj v plačo šteje: dodatki za izmene, dežurstva, delovno dobo, stalnost pripravljenosti in izobraževanje.
Dve ponudbi z isto osnovno plačo sta lahko po letu dni zelo različni. Primerjajte celoto, ne osnove. Kaj vpliva na plače v zdravstvu širše, smo pisali v članku Plače v zdravstvu po svetu.
Varnost zaposlitve
Javni zavodi veljajo za stabilnejše, kar drži v smislu formalne varnosti. Zasebne ustanove so bolj odvisne od povpraševanja in poslovnih odločitev.
Po drugi strani je v zdravstvu povpraševanje po kadru tako veliko, da je tveganje brezposelnosti pri večini poklicev nizko v obeh primerih.
Kako se odločiti
Namesto splošnega »kaj je bolje« si odgovorite na to:
- Kaj želim znati čez pet let in kje se tega hitreje naučim?
- Koliko predvidljivosti potrebujem zaradi družine ali poti na delo?
- Ali mi bolj ustreza velika struktura ali majhna ekipa?
- Kaj mi je pomembnejše: širina primerov ali mirnejši ritem?
In še to
Prehod ni enosmeren. V zdravstvu se ljudje redno vračajo iz zasebnega v javno in nazaj. Izkušnja z ene strani je na drugi skoraj vedno cenjena.
Kaj od delodajalcev pričakujejo mlajše generacije, smo pisali v članku Kaj želijo nove generacije zdravstvenih delavcev. Odprte oglase najdete na strani Proste zaposlitve.
