Deli z drugimi!

Od 12. maja do 6. junija 2015 Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organizira izobraževalno, preventivno akcijo “Mesec zdravih nog«”. Cilj akcije je povečati ozaveščenost in znanje o kronični venski bolezni, ljudem omogočiti svetovanje o preventivi in skrbi za ohranjanje dobrega stanja naših ven.

Aktivnosti bodo potekale na 40 različnih, javnih lokacijah po vsej Sloveniji, kjer bo prisotna medicinska ekipa.

Kronična venska bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen. Bolezen se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog. Ko je vreme toplo, se omenjene težave še stopnjujejo. Razvijejo se lahko tanke, rdeče-modre majhne žilice, ki jih imenujemo mrežaste vene, če pa se vene razširijo, izbočijo, so vijugaste, nastanejo prave varice (krčne žile).

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:  dednost, čezmerna telesna teža, starost in ženski spol – saj sta nosečnost in hormonske spremembe med nosečnostjo pomembna dejavnika tveganja.

Mednarodna raziskava iz leta 2012, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala da ima kar 80 % odrasle populacije eno od stopenj KVB, od tega ima vidne spremembe 60% odraslih. Prav zato sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje tako pomembna, saj lahko preprečita napredovanje bolezni. KVB je pogosto spregledana, ker podcenjujemo razširjenost te bolezni in njene simptome tako zdravstveni delavci kot bolniki.  Bolezen zmanjšuje kakovost življenja in lahko pripelje tudi do invalidnosti, a je žal slabo prepoznana in tudi ne dovolj pogosto ustrezno zdravljena.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije želi s preventivnimi, zdravstveno informativnimi aktivnostmi na 40 mestih po Sloveniji doprinesti k preprečevanju in zgodnejšemu odkrivanju omenjenih težav in pravočasnemu ukrepanju ter zdravljenju že napredovale bolezni.

Javna mesta akcije so večinoma večje blagovnice in mestni trgi, saj skušamo o tej temi spregovoriti s kar največjim številom ljudi. Mimoidoči bodo lahko ocenili, njihovo tveganje za kronično vensko bolezen, dobili koristne nasvete, kako ohraniti vene zdrave, vsako uro pa bo potekal prikaz vaj za zdrave noge.

Kronična venska bolezen (KVB) je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, ki z napredovanjem začne povzročati resne težave, kot so otekanje goleni in odprte rane na golenih ali gležnjih, ki se težko zacelijo.  Mednarodna raziskava iz leta 2012, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala da ima kar 80 % odrasle populacije eno od stopenj KVB, od tega ima vidne spremembe 60% odraslih.

Prav zato sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje tako pomembna, saj lahko preprečita napredovanje bolezni. KVB je pogosto spregledana, ker podcenjujemo razširjenost te bolezni in njene simptome tako zdravstveni delavci kot bolniki.  Bolezen zmanjšuje kakovost življenja in lahko pripelje tudi do invalidnosti, a je žal slabo prepoznana in tudi ne dovolj pogosto ustrezno zdravljena. Zato so strokovnjaki pripravili protokol za za obravnavo KVB v referenčnih ambulantah družinske medicine.

Venska bolečina, ki jo povzroča  vnetje v venski steni, je  najpogostejši  simptom,  ki  ga  navajajo  bolniki  s  kronično boleznijo ven. Je prvi “signal” bolezni in opomnik, da je treba pričeti z zdravljenjem! Tovrstna bolečina se nekoliko razlikuje od tiste, ki jo občutimo v drugih delih telesa, je difuzna oz. razširjena,  pogosto jo spremljajo tudi drugi neprijetni občutki, ki jih bolniki težko opišejo in jih običajno ne povezujejo z bolečino (občutek težkih nog, otekanje, nočni krči v mečih, napetost v nogah in srbež). Jakost  bolečine ni nujno povezana s stopnjo venske bolezni, zato nekateri bolniki, ki trpijo take bolečine, še nimajo vidnih znakov bolezni.

KVB  nastane zato, ker je pretok krvi s periferije proti srcu otežen zaradi poškodovane in nefunkcionalne stene vene ter nedelujočih venskih zaklopk, ki preprečujejo vračanje venske krvi (»refluks«) na periferijo. Vzrok okvare venskih zaklopk je ponavadi prirojena šibkost venske stene, ker se vena razširi ob normalnem tlaku, se sekundarno okvarijo tudi zaklopke v venah in kri v veni zastaja. Niz vnetnih procesov, ki so posledica delovanja levkocitov na žilno steno in drobno žilje, povzroča poškodbe ven, zaklopk v njih ter kapilar že v začetnih stopnjah bolezni. Tekočina »leze« v tkivo, kjer je v tkivu manjši tlak, in povzroča vnetne procese tudi tam. Najpogosteje se bolezen začne z bolečimi nogami, ko pa bolezen napreduje, se bolečini pridružijo tudi vidne spremembe, kot so metličaste vene (popokane kapilare), varice (krčne žile), obarvanost kože in ne nazadnje tudi odprte rane (venski ulkusi) na golenih.

Dokazana dejavnika tveganja za razvoj KVB sta družinska anamneza krčnih žil in nosečnost, zato je do 60. leta bolezen pogostejša pri ženskah, kasneje pa je enako pogosto zastopana pri obeh spolih. Izkušnje kažejo, da je pogostejša tudi pri ljudeh, ki se premalo gibljejo in veliko stojijo. Zato je en od pomembnih ukrepov zdrav življenjski slog (veliko gibanja, izogibanje vročini, primerna oblačila,…).

Poznamo različne oblike zdravljenja:

mehansko: kompresija z elastičnimi povoji ali elastičnimi nogavicami; stopnjo kompresije mora določiti zdravnik, saj je pri bolnikih, ki imajo bolne tudi arterije v nogah, prilagojena ali celo prepovedana.

farmakološko: zdravljenje s peroralnim zdravilom (mikronizirana prečiščena flavonoidna frakcija – Detralex). Flavonoidi preprečujejo vnetne procese v venski steni, povečujejo tonus ven in odpornost kapilar, zmanjšujejo nastajanje oteklin.

sklerozacija: pri sklerozaciji v žilo vbrizgajo sklerozacijsko snov, ki povzroči vnetje žilne stene, zato se žilne stene sprimejo in žila ni več prehodna, da po njej venska kri ne teče več.

kirurško: če so poškodovane večje vene, t. i. stripping (kirurška odstranitev bolne, razširjene in nekompetentne vene), laserska operacija ali radio ablacija.

Kratek povzetek

Kronična venska bolezen (KVB) je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, ki z napredovanjem začne povzročati resne težave. Za njo trpi 8 od 10 odraslih.

Zgodnje odkrivanje in zdravljenje KVB sta zato tako pomembna, ker le tako preprečimo napredovanje bolezni.

Bolezen je pogosto spregledana, ker podcenjujemo razširjenost te bolezni in njene simptome. Najpogosteje bolniki navajajo občutek bolečih, težkih, oteklih nog, pogosto imajo tudi nočne krče v mečih, ko bolezen napreduje, pa nastanejo krčne žile, noge začnejo otekati in na koncu lahko nastanejo rane na golenih.

Bolezen najpogosteje zdravimo s kompresijo in z venoaktivnimi zdravili (Detralex), pri napredovalih stopnjah pa kirurško.

Seznam lokacij na katerih se bodo odvijale aktivnosti in bo prisotna medicinska ekipa:

12.5.2015 ZD Ilirska Bistrica Supernova Nova Gorica
13.5.2015 Spar Vrhnika ZD Postojna
14.5.2015 Mercator center Ajdovščina Supermarket Mercator Črnomelj – zunaj
15.5.2015 Qlandia Nova Gorica Planet Tuš Koper
16.5.2015 Bršljin Novo mesto pred Mercatorjem Portorož, Proletarski trg
17.5.2015 Tržnica Koper, prireditev Koper zdravo mesto
19.5.2015 Tuš Rogaška Slatina Qulandia Krško
20.5.2015 Qlandia Kranj City park Ljubljana
21.5.2015 Mercator center Velenje Tuš Domžale
22.5.2015  Spar Brežice
23.5.2015 Citycenter Celje Supernova Ljubljana Rudnik
26.5.2015 Trgovski center Bled, gornja ploščad Market Tuš Kea Šentjur
27.5.2015 Spar Trbovlje Jesenice območje pred ZD in Lekarno Plavž
28.5.2015 Mercator center Celje Mercator Primskovo
29.5.2015 Spar Lenart Spar Slovenska Bistrica, Žolgarjeva
30.5.2015 Prešernov trg Ljubljana Qlandia Maribor
2.6.2015 Qlandia Ptuj Supermarket Mercator Kočevje
3.6.2015 Qlandia Novo mesto Planet Tuš Maribor
4.6.2015 Mercator Slovenj Gradec Mercator Ptuj Špindlerjeva
5.6.2015 BTC Murska Sobota BTC Ljubljana – hala A, vhod A1
6.6.2015 Europark Maribor Mercator center Ljubljana Šiška