Globalno segrevanje bo stopilo led in prisililo polarne medvede, da pridejo na celino vendar kar pa je najpomembneje za nas pa je naslednje:
Lahko škodi in prizadane naše srce.
Če bodo temparature v naslednjih 50 letih zrasle za par stopinj bomo imeli velik porast kardiovaskularnih bolezni.
V Vienni je potekal ta teden Evropski meeting kardiologov in ugotovili so, da slednji problem potrebuje več pozornosti.
Med vročinskim valom leta 2003 je umrlo 35.000 ljudi zaradi kardiovasuklarnih bolezni v prvih štirinajstih dneh Avgusta.
S tem lahko povežemo, da visoke temparature zelo prizadanejo bolnike in povečajo število srčnih infarktov in ostalih spremljajočih se nujnih stanj.
Pri višjih temparaturah je obrambni mehanizem telesa potenje.
S tem se telo ohlaja. V tem procesu gre večino krvi v kožo in medceličnino kjer so temparature nižje.
Posledica tega je vazodilatacija (žile se razširijo).
S tem se posledično poveča utrip srca in pritisk pade.
Kombinacija le tega je lahko nevarna za starejše in oslabljene predvsem pa za bolnike z srčnimi boleznimi.
Vendar je še toliko neznank v povezavi z globalnim segrevanjem in srčnimi bolezni, da je prenaglo sklepati in ugibati koliko ljudi več bo trpelo za temi boleznimi in kasneje tudi umrlo zaradi posledic.
Tveganju se bomo lahko izognili tako, da ne bomo obiskovali urbanih centrov mest, kjer je temparature še višja.
Nekatere od evropskih držav so že namontirale table in opozorilne sisteme za opozorjanje ljudi preč vročino in preventivo za srčne bolnike.
Ker ima vsaka stvar nekaj dobrega in nekaj slabega je tu še dobra plat.
V velikih državah, ko se bo otoplilo bodo ljudje več telovadili, hodili v naravo in se rekreirali. To pa bo dobro za njihovo zdravje.
Ostali bodo pač lenarili v senci in se namakali v mrzli vodi za hišo.
