… po zvoku točno veš, katera infuzijska črpalka alarmira, še preden jo sploh pogledaš.
… zaslišiš alarm iz bolniške sobe v trgovini in se refleksno obrneš.
… znaš prepoznati zdravilo že po obliki embalaže, še preden prebereš ime.
… po izrazu na obrazu svojca že veš, da prihaja vprašanje, ki bo trajalo naslednjih dvajset minut.
… v vsakem prostoru, kamor vstopiš, nezavedno najprej poiščeš kisik, aspirator in rokavice.
… znaš pojesti cel obrok v štirih minutah in se potem sploh ne spomniš, kakšnega okusa je bil.
… vstopiš v sobo in popolnoma pozabiš, zakaj si prišel. Ko stopiš ven, se seveda takoj spomniš.
… doma zaslišiš nenavaden zvok in se za trenutek vprašaš, kateri aparat alarmira.
… nekdo reče: »Samo malo me boli,« tvoji možgani pa že nezavedno preverjajo vse mogoče scenarije.
… znaš ostati miren v najtežjih trenutkih, čeprav si sam utrujen do skrajnosti.
… znaš dati drugim občutek varnosti, tudi takrat, ko bi jo sam najbolj potreboval.
In morda je prav to nekaj, česar se z leti ne zaveš dovolj.
Zdravstvo ne spremeni samo tvojega urnika. Ne spremeni tvojih navad. Malo po malo preoblikuje tudi tvoj način razmišljanja, opazovanja in doživljanja sveta.
Postaneš pozoren na stvari, ki jih drugi niti ne opazijo. Naučiš se poslušati tišino, prepoznati pogled, ujeti spremembo v glasu in opaziti nekaj, kar na prvi pogled morda sploh ni pomembno.
Postaneš človek, ki zna v nekaj sekundah preklopiti iz utrujenosti v hitro akcijo, ko nekdo potrebuje pomoč.
In ja, včasih zaradi tega tudi na dopustu še vedno nehote opazuješ ljudi okoli sebe.
Toda za vsem tem je nekaj veliko globljega.
Za vsako hitro reakcijo, vsakim alarmom, vsako neprespano nočjo in vsakim »samo še to naredim« stoji človek.
Človek, ki skrbi za druge.
Človek, ki je pogosto utrujen, a pride naslednji dan ponovno.
Človek, ki je morda že tisočkrat slišal isti alarm, pa še vedno vstane in gre pogledat.
To je življenje zaposlenih v zdravstvu. In po določenem času ugotoviš, da služba ni več samo nekaj, kar delaš. Postane del tebe.
Zdaj pa povejte vi. 
Katere navade, reakcije ali situacije iz službe ste prenesli v vsakdanje življenje?
Katera trditev bi še morala biti po vašem mnenju nujno na tem seznamu?
Napišite svoje misli, izkušnje in najbolj resnične »veš, da si zdravstveni delavec predolgo, ko …« trditve v komentar. Tema: https://www.facebook.com/photo/?fbid=1491931066311029&set=a.557040439800101
Zbrane trditve zdravstvenih delavcev:
Vesna Bradeško: Predobro slišim… zaznam vsak zvok… predvidevam že naprej kaj se zgodi in kaj se lahko… V glavnem sem moteča za kako temu rečemo normalne ljudi… joj ja pa se kaj bi se našlo… ampak tako me je naredila 46 let dela v int. terapiji… vendar je bila ta moja služba oz drugi dom zelo lepa… žalostna.. vesela.. naporna… Nikoli ne bi sla po drugi poti…..
Tanja Malić: Ko rabis svincnik ali skarje pa sezes po zepu ceprav si v civilu nekje in ne v sluzbi😅 isto ce v trgovini zvoni telefon pa mislis da je tvoja dekta😅 najhujsa pa ta ko se javis na osebni telefon pa poves kateri bolnisnicni oddelek si.
Sandra Manny Gabrič: Po moje bojo moje vnukinje do 18.leta imele vso hrano na drobno zrezano ,da se ne bi kateri zaletelo( delam v domu s starostniki), sploh grozdne jagode vsako na pol.
Sašo Fujs: Veš da si zdravstveni delavec, ko ob prometni nesreči ne primeš telefona in snemaš, ampak greš pomagat. Ko vidiš nekoga na cesti, ki težje hodi in se čutiš dolžnega, da mu pomagaš.
Špela Zajc: Jaz vedno ko sem doma in kdo predolgo spi grem gledat če še diha…. Prav moram it pogledat… 🥺 🥺😳🤦♀️🤦♀️ Menii hči reče mami ti v vsaki stvari vidiš nekaj nevarnega….
Milena Rogelj: Tako kot so povedali pred menoj..doma sem se (takrat še na stacionarni)telefon..oglasila z C pritličje..prosim..in glas na drugi strani žice mi je odvrnil”koliko nadstropij pa imate pri vas?”
Opazovanje ljudi okrog tebe ti pa zleze pod kožo..ko stojiš v trgovini na blagajni, nehote opazis tresoce roke, sivo ali rumeno barvo koze na obrazu, bolece gibe pri premikanju..in se vprašaš, kaj je s človekom narobe..
Marjeta Mlakar: Biti zdravstveni delavec ni le poklic, je poslanstvo. In ni samo tvoje poslanstvo, postane poslanstvo vse družine. Vedno postavljaš svoj poklic pred družino. Ko zazvoni dežurni telefon, skočiš, družino pustiš, se bodo že znašli, saj so navajeni……in letiš, ker te nekdo bolan bolj potrebuje. Moja družina je 40 let sprejemala in spoštovala moje poslanstvo. Zdaj, ko sem upokojena, šele vidim, za kaj vse sem jih prikrajšala in koliko so mi oni dali s sprejemanjem mojih prioritet. Hvaležna iz srca.
Ko postaneš medicinska sestra, postaneš to za vse življenje ❤️
Lilijana Leban: Še kako res je; v določenih situacijah vedno vidiš končni scenarij, ko ostali obočajno rečejo: ja kaj pa če bit…..mislim, da vedno pomislimo, da je bolje preprečiti, preden do česa pride….to pa navadno pri sebi ne upoštevamo, vsaj ne dovolj.
Podzavestno bolj opazuješ, zaznavaš počutje bližnjih prej in volje kakor ostali. In še več. To so le ene od posledic našega poklica, ki pa so za bližnje nemalokrat lahko moteče. In si rečem: blagor njim, ki se jim še sanja ne o tem in onem.
Lucija Vitrih: Ko prideš iz nočne, padeš v posteljo, ravno zaspiš, misliš, da slišiš zvonček, planeš pokonci … in spoznaš, da si doma 😅
Žiga Kogej: Ko znaš na svojcu razbrat vsako bolečino tako sem sinu odkril ingvinalno kilo še preden sem ga odpeljal k zdravniku in na UZ, pri svojem očimu razlitje žolčnika, ki mu je hitro ukrepanje rešlo živlenje in ko te kliče žena in se javviš REŠEVALNO VOZILO 02 PROSIM ?
Nina Žvab: Hvala bogu da smo taki, pohvale in poklon vsem skupaj ❤️
Špela Godeša: Poklon vsem, ki delate v zdravstvu, in en ogrimen HVALA💕
Maja Kukman: Ma carji ste!!!!! Kapo dol kdor opravlja ta poklic. 😊
Jana Korinšek: Ko se doma na telefonu oglasiš…operacijski blok, prosim….
Romina Barbara Habič: Ko se na privat telefon javim:” Kardio,prosim…”
Bojana Fid: Ko sem šla iz kliničnega okolja v specialistično amb istega področja,sem se kar dolgo časa oglašala na telefon int nega prosim…ups…
Hja..če kdorkoli kaj pojamra, imam v glavi 1000 scenarijev…hmmmm🥰✨️🤗🌸❤️
Čudovito je naše poslanstvo in svoje delo opravljam tako, kot bi si želela, da bi ga tudi drugi, ko sem in če še bom v vlogi pacienta….
Kar pa vsi vemo, da temu vedno ni tako…
Z veliko mere profesionalnosti, empatije….spoštovanja…do vseh…
Valerija Aršič: Res ste nekateri/nekatere bogovi v belem/modrem kakrsne koli je pac barva oblacila ki ga nisite na delavnem mestu vsaj vse te ki ste tukaj pisale… zal niso vsi taki.
Tanja Stržinar: Slišiš tahikardijo na monitorju, tam okoli 180 in rečes na glas: kateri monitor je to? Zakaj ni alarma? ..
Trenutek zatem tei zbudi mož: govoriš v sanjah… In nato slisiš radio budilko z glasbo, kjet je ritem bobnov 180/ min
Takrat se zaveš, da je čas za menjavo službe.
Simona Stopar: doma hodim v temi,vrata sob so odprta, poslušam dihanje svojca/ o polni luni pa raje ne bom- 3 dni prej- 3 dni kasneje prav tako ne…
najbolj pa me zamori nenehno pogovarjanje o bolezni, bolnici, zdravilih… žal.
Tanca Taca: Spanje po noči je nemirno saj vsaki zvok me zbudi
Prav tako nedeljsko kosilo pojem v 5 minutah tako ne vem več kaj je druženje ob hrani
Imam že odrasle otroke in ti se ne spominjajo kaj so pravljice za lahko noč in nedeljski izleti so bili kratki kajti včasih si bil v pripravljenosti
Maja Uštar: …kuham, vzamem škarje iz predala. In jih pospravim v levi zgornji žep…🤪🤣 Itak so padle po tleh🫣
Saša Watzak: SOS zvonček velikokrat slišim še doma 😄
Vesna Hrženjak: “Veš, da si zdravstveni delavec predolgo, ko…” Nikoli nisi zdravstveni delavec predolgo! Zdravstveni delavec si za vedno. Tako si se odločil in to je najlepši poklic na svetu!
Marina Mesaric: Ko imaš doma namesto selotejpa levkoplast🤣
Roberto Markežič: Poklicna deformacija ko v trgovini slišiš zvok ko slišiš ga v službi, žal a hvala za vaš trud ko delate z bolniki!❤️
Veronika Turk: Pozdravljeni Jaz po nočni službi čez dan potem slišim zvonček v ušesih
Bojan Černuta: Tocno tako je
Karmy Janežič: Kako je vse to res…….♥️
Darinka Štrukelj: Ko vstopiš v trgovino in pozdraviš,,,naprej,prosim,,
Lidija Grah: Ja dvigneš telefon doma in se predstaviš kot če si v službi….potem pa jojjj….in vse navedeno je še kako res
Barbara R. Zadnik: na plaži gledaš noge in vratne vene🙈
Marjanca Grašič: Moj poklon za napisano. 41 let sem delala v zdravstvu…
Tina Kocjan: Vse gledam v noge, kaj imajo obuto in kako hodijo, kako imajo unicene hrbtenice🙈
