Deli z drugimi!

OŠPICE IN CEPLJENJA

Ošpice veljajo za eno najbolj nalezljivih bolezni, katere zapleti lahko vodijo tudi v smrt. V večini primerov lahko ošpice uspešno preprečimo s preventivnimi cepljenji, zaradi česar se javnosti pogosto zdi, da bolezen v sodobnem svetu ni več prisotna. V letu 2018 se je število novih primerov ošpic potrojilo – odkritih je bilo 82.596 primerov v 47 evropskih državah, 72 bolnikov je za posledicami bolezni umrlo. Največ primerov je bilo potrjenih v Ukrajini, Srbiji, Gruziji in Albaniji. Se nam bliža epidemija ošpic?

ZGODOVINA OŠPIC

Ošpice so nalezljiva bolezen, ki je v svetu znana že zelo dolgo. V 9. stoletju je perzijski zdravnik objavil enega prvih opisov ošpic. Kasneje je Škot Francis Home leta 1757 prvi pokazal, da je povzročitelj ošpic kužni dejavnik v krvi bolnikov. Bolj prepoznane so ošpice postale po letu 1912, ko se je potrjene primere v večini držav tudi uradno beležilo.

Virus ošpic sta leta 1954 iz krvi 13-letnega najstnika prvič uspešno izolirala J. F. Enders in C. T. Peebles. Cepivo je Enders skupaj s kolegi izdelal leta 1963. Izboljšano cepivo, ki so ga razvili M. Hilleman in kolegi je nato prišlo na širši trg. Leta 1957 je Bartlett ugotovil, da je za ohranjanje nadzora nad ošpicami v družbi potrebna vsaj 95 % precepljenost celotne populacije proti ošpicam. Pred letom 1963, ko je cepivo postalo dostopno javnosti, so do svojega 15. leta starosti za ošpicami zboleli skoraj vsi otroci.

Leta 2011 je Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization, WHO) ocenila, da so ošpice povzročile 158.000 smrti. Za primerjavo – leta 1990 je zaradi ošpic umrlo 630.000 ljudi. Tudi v lanskem letu so ošpice na vrhu povzročiteljev smrti, ki nastanejo zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem. V razvitih državah se smrt pojavi na v 1-2 primerih na 1000 bolnikov (0,1-0,2%). V nerazvitem svetu, kjer sta  prisotni slabša prehranjenost ljudi in slabša zdravstvena oskrba, pa je smrtnost zaradi bolezni tudi 10 %.

WHO-regija 1980 1990 2000 2005
Afriška regija 1.240.993 481.204 520.102 316.224
Ameriška regija 257.790 218.579 1.755 66
Vzhodna mediteranska regija 341.624 59.058 38.592 15.069
Evropska regija 851.849 234.827 37.421 37.332
Juhovzodno azijska regija 199.535 224.925 61.975 83.627
Zahodna pacifiška regija 1.319.640 155.490 176.493 128.016
Svet 4.211.431 1.374.083 836.338 580.287

 

V tridesetih evropskih državah je bilo v letih 2013-2014 zabeleženih 10.000 primerov – večina primerov se je pojavila pri necepljenih posameznikih, pri čemer je bilo 90 % primerov zabeleženih v Nemčiji, Italiji, Romuniji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V letu 2017 se je število odkritih primerov ošpic v Evropi povečalo na 21.315, od teh je 35 bolnikov za posledicami ošpic umrlo.

OKUŽBA IN PRENOS

Ošpice so izjemno nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus ošpic. Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Virus lahko do dve uri preživi tudi v zraku prostora, kjer je obolela oseba kihnila ali kašljala. Ošpice okužijo samo človeka – virusa ošpic torej ne prenaša nobena druga živalska vrsta.

Kužnost virusa ošpic je izredno veliko – kar 90 % ljudi dovzetnih za ošpice (t. j. ljudji, ki niso bili cepljeni proti ošpicam ali kljub cepljenju niso razvili dovolj protiteles), bo ob izpostavljenosti virusu, za ošpicami dejansko zbolelo.

Dejavniki tveganja za obolevnost so: necepljenost (če niste bili cepljeni proti ošpicam, je tveganje za razvoj bolezni večje), mednarodna potovanja (če potujete v nerazvite države, kjer so ošpice še vedno zelo pogosta bolezen, je tveganje za okužbo z virusom ošpic večje) in pomanjkanje vitamina A (če v vaši prehrani ni dovolj vitamina A, imate ob obolenju večje tveganje za razvoj resnejših simptomov in zapletov).

ZNAKI IN SIMPTOMI OBOLENJA

Okužbi z ošpicami najprej sledi inkubacijska doba, ki traja do 14 dni – v tem času posameznik nima znakov ali simptomov obolenja. Prvi simptomi ošpic se običajno pojavijo 7 do 14 dni po okužbi posameznika. Ošpice običajno okarakterizirajo: visoka vročina, kašelj, izcedek iz nosu ter pordele in solzne oči. V dveh do treh dneh po pojavu simptoma se lahko v notranjosti ust pojavijo majhne bele t. i. Koplikove pege.  V nekaj dneh po pojavu Koplikovih peg pa se pojavijo še izpuščaji na koži. Izpuščaji se najprej pojavijo na robu lasišča, ki se nato razširi na vrat, prsni koš, roke, noge in stopala. Sočasno se poviša telesna temperatura, ki doseže tudi 40 – 41°C.

Oseba je kužna približno 8 dni – kužno obdobje se začne 4 dni preden se pojavi izpuščaj in zaključi, ko je izpuščaj prisoten 4 dni.

ZAPLETI

Ošpice predstavljajo resno grožnjo ljudem vseh starosti. Kljub temu je verjetnost za zaplete pri ošpicah večja pri otrocih mlajših od 5 let in pri odraslih starejših od 20 let.

Med najpogostejše zaplete spadajo vnetja ušes (ta se pojavijo pri vsakem desetem otroku z ošpicami in lahko v najslabšem primeru vodijo do trajne izgube sluha) ter diareja, ki prizadene manj kot 10 ljudi z ošpicami.

Redkeje se pojavijo resnejši zapleti – najpogosteje pljučnica (vnetje pljuč) in encefalis (nabrekanje možganov). Pljučnica se pojavi pri enem od 20 otrok in je najpogostejši vzrok za smrtni izid ošpic pri mlajših otrocih. Pri enem od 1000 otrok se pojavi encefalis, ki lahko vodi v konvulzije (krče mišičnega skeleta) in izgubo sluha ali intelektualne motnje pri otrocih.

Subakutni sklerozirajoči panencefalitis (angl. subacute sclerosing panencephalitis, SSPE) je zelo redka, vendar smrtna bolezen centralnega živčnega sistema, ki je posledica okužbe z virusom ošpic v zgodnjih letih življenja. Tveganje za pojav stanja je največje pri osebah, ki so za ošpicami zboleli pred dvema letoma starosti. SSPE se običajno pojavi 7 – 10 let potem, ko oseba preboli ošpice, čeprav se na videz zdi, da je oseba popolnoma okrevala po obolenju z ošpicami.

Če se z ošpicami okužbi nosečnica, se poveča tveganje za prezgodnji porod ali rojstvo novorojenčka z nizko porodno težo. V izjemnih primerih lahko pride tudi do smrti matere.

ZDRAVLJENJE

Če obstaja sum, da imate vi ali vaš otrok ošpice, nemudoma pokličite zdravnika, ki vam bo svetoval kako naprej. Pomembno je, da ošpicam ne izpostavljate drugih oseb, saj je kužnost virusa izjemno velika. Za pogovor z zdravnikom pripravite podatke cepilne knjižice o odmerkih cepljenja proti ošpicam. Če preventivna cepljenja niso bila opravljena, o tem obvestite zdravnika. Zdravnika obvestite o vseh simptomih, ki jih imate (ali vaš otrok), posredujte informacije o morebitnih potovanjih ter seznam zdravil, vitaminov in prehranskih dodatkov, ki jih jemljete vi oz. vaš otrok.

Zdravljenja za ošpice ni – ker gre za virusno obolenje so na voljo le podporne oblike zdravljenja, ki vključujejo počitek ter zdravila za zniževanje telesne temperature (podobno kot pri ostalih virusnih obolenjih, npr. gripi). Poskrbite za zadostno hidracijo telesa – pijte vodo, sadne sokove in čaje, da nadomestite izgubo tekočino (zaradi vročine in potenja). Pogosto bolnike moti tudi svetloba – omejite svetlobne vire, bolnik naj se izogiba branju ter gledanju televizije, da bo lahko spočil oči. Ob pojavu zapletov se lahko predpiše npr. antibiotike (če gre npr. za z bakterijo povzročeno pljučnico).

PREVENTIVA

Izolacija. Ker so ošpice nalezljive, je pomembno omejevanje stikov z bolnikom 8 dni, ko je oseba kužna (4 dni pred in 4 dni po pojavu izpuščajev). Pomembno je preprečiti predvsem stik necepljenih posameznikov z obolelimi – tudi sorojencev, še posebno, če gre za otroke, ki niso bili cepljeni zaradi drugih zdravstvenih stanj ali tistih, ki so še premladi za cepljenje.

Cepljenje. Tveganje za razvoj obolenja ima vsak posameznik, ki ni prejel vseh odmerkov cepiva, ki so predvideni za starostno skupino posameznika.  V zahodnih državah se običajno uporablja mrtvo cepivo, kar pomeni, da se virus ne pomnožuje. V nekaterih, predvsem nerazvitih državah pa se uporablja cepivo z oslabljeno, živo obliko naravnega virusa, ki je prilagojen na način, da se pomnožuje manj pogosto kot naravni virus. S počasnim pomnoževanjem virusa dosežemo, da se vzpostavi odziv imunskega sistema človeka na prisoten virus, ki posledično razvije ustrezna protitelesa proti virusu ošpic. Gre torej za podoben proces, kot pri dejanski okužbi z virusom, je pa potek prisoten v blažji obliki – po cepljenju se lahko kot stranski učinek pojavi povišana telesna temperatura, izjemoma visoka, ki traja nekaj dni. Redko se lahko pojavi tudi izpuščaj, ki ni kužen ter padec trombocitov v krvnem obtoku.

Cepivo sicer vključuje zaščito proti trem boleznim – mumpsu, rdečkam in ošpicam (cepivo MMR). Cepljenje poteka v dveh odmerkih – po prvem odmerku imunost razvije do 95 % otrok, po drugem odmerku pa do 99 % (obstaja torej tudi možnost, da imunosti, kljub prejemu obeh odmerkov cepiva, ne razvijete, vendar je to redek pojav).

Spodbujanje in ohranjanje »kolektivne« imunosti. Od uvedbe obveznega cepljenja je pojavov ošpic manj, ponekod celo velja, da so ošpice izkoreninjene. To daje občutek, da ošpice niso nevarne. Dokler je precepljenost proti ošpicam dovolj velika (> 95 %) so zaščiteni tudi tisti, ki niso cepljeni – govorimo o kolektivni imunosti. V zadnjem obdobju pa se, predvsem zaradi delovanja proticepilnih aktivistov, precepljenost, zlasti v razvitih državah, zmanjšuje. To predstavlja resno grožnjo tudi za kolektivno imunost, ki se zmanjšuje – posledično pa se pojavlja vedno več novih primerov ošpic.

PROTICEPILNI PROGRAM

Proticepilni program se je najbolj okrepil po l. 1998, ko je ena od zdaj od raziskav, pokazala povezavo med pojavom avtizma in cepivom OMR. Omejeno raziskavo so sodobne raziskave že večkrat ovrgle, strah pred avtizmom  pa je pri starših še vedno eden vodilnih vzrokov za odklanjanje cepiva. Precepljenost otrok se je v Veliki Britaniji, kjer je bila raziskava objavljena, zmanjšala na 80 %.

Presenetljivo je, da so se proticepilni programi osnovani na omenjeni raziskavi (Wakefield in sod., 1998), saj je raziskava vključevala zelo majhen vzorec, prav tako ni bila enota razporeditev spolov– v raziskavo je bilo vključenih 12 otrok, od tega jih je bilo 11 dečkov, njihova starost pa se je razlikovala od 3 do 10 let starosti (povprečje 6 let). Otrokom so opravili gastroenterološka, nevrološka in razvojna ocenjevanja ter preučili zgodovino podatkov njihovega razvoja. Pri tem so avtorji v diskusiji članki sami poudarili, da povezave med OMR cepivom in pojavom sindromov ne morejo dokazati in da so za to potrebne dodatne študije. Sočasno so poudarili tudi, da dokazov o spremembi pojavnosti avtizma po vpeljavi cepiva, ni dovolj.

Kljub temu Wakefield in podporniki uspešno odvračajo ljudi od cepljenja. Nove generacije staršev so pridobile strah pred cepivi, rezultat pa so izbruhi ošpic in mumpsa pri njihovih otroci, ki škodijo njihovemu življenju, predvsem pa razvoju. Nekdaj nadzorovane bolezni ob izbruhih vodijo v hospitalizacije posameznikov, izostanke otrok iz šole, njihovih staršev z dela, pogosto pa se pojavijo tudi hujši zdravstveni zapleti in celo smrt. Ob tem se seveda zastavi vprašanje, kdo je za te finančne izdatke zdravljenja necepljenih posameznikov v resnici odgovoren? Cepiva so namreč, v primerjavi z dolgotrajnimi zdravljenjih, zelo poceni – z vidika zdravstvene oskrbe in gospodarstva, sklepanje, da farmacevtske družbe z njimi samo služijo, ni upravičeno. Javnemu zdravstvu se namreč bolj »splača« poskrbeti za preventivo in preprečiti kurativo. Več o mitih cepljenja pa v posebnem poglavju.

Tudi Slovenija je nedavno dobila svojo »biblijo proticepilcev«, njena avtorica pa je Mateja Černič, ki je po izobrazbi sicer sociologinja. Kljub njeni sociološki stroki (sociologa sta tudi njena recezenta) je Černičeva v Sloveniji interpretirala raziskave, ki so v celoti predmet medicine in farmacije in rezultat je, kakršen je – poln napačno razumljenih in pogosto enostavno interpretiranih tez, ki z vsebino citatov nimajo nobene povezave. Na takem mestu bi torej lahko citirali tudi besede našega velika pesnika … »le čevlje sodi naj kopitar …«.

IN KAJ PRAVIJO SODOBNE RAZISKAVE?

V nedavni raziskavi (objavljena marca 2019) so danski raziskovalci ocenjevali povezavo med cepivom OMR ter razvojem avtizma pri danskih dojenčkih. Danski zdravstveni sistem cepljenj pri otrocih temelji na prostovoljni vključitvi v programe cepljenja, ki so brezplačni. Prvi odmerek OMR cepiva dobijo otroci pri 15. mesecih starost, pri 12. letih sledi drug odmerek, od leta 2008 pa so dodatno otroci cepljeni pri starosti 4. let (skupaj torej 3 odmerki cepiva). V raziskavo je bilo vključenih 657.461 otrok rojenih med letoma 1999 in 2010 (do vključno 31.12.2010). Otroke so spremljali od prvega leta starosti do 31.avgusta 2013.

V raziskavo niso bili vključeni otroci z že postavljenimi diagnozami sindromov in stanj, ki povečajo tveganje za dedne oblike avtizma (npr. tuberozna skleroza, Angelmanov sindrom, Downov sindrom, DiGeorgov sindrom, nevrofibromatoza, Prader-Willi sindrom). V raziskavi so upoštevali različne dejavnike tveganj za pojav avtizma kot so starost matere, kajenje tekom nosečnosti, način poroda, nedonošenost otrok, nizka porodna teža otroka ter morebitne nenormalnosti razvoja glave. Ločeno so primerjali tudi primere avtizma med sorojenci – ali je v družini le en otrok z avtizmom, ali je avtistov v družini več.

Od 650.943 otrok vključenih v študijo, se je avtizem pojavil pri 6.517 posameznikih (incidenca: 129,7 avtistov na 100.000 oseb). Največ je bilo avtističnih motenj (povprečna starost diagnoze pri starosti 6,17), atipičnih avtizmov, Aspergerjevega sindroma ter drugim razvojnih motenj.  Prvi odmerek cepiva je prejelo 95,19% otrok (povprečna starost otroka ob cepljenju 1,34 let). Razlik v spolu, načinu poroda, tveganju za avtizem ter zgodovini avtizma med sorojenci praktično ni bilo, so pa cepivo OMR pogosteje dobili otroci, ki so že bili del cepilnih programov v zgodnjem otroštvu.

Raziskava je potrdila, da so med pomembnejšimi dejavniki tveganja za razvoj avtizma višja starost otrokovih staršev (očeta in matere), nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo, velika glava, kajenje v nosečnosti in pomoč ob porodu (manj tveganja je pri otrocih, ki so bili rojeni po naravni poti, skozi porodni kanal).

Večje tveganje za razvoj avtizma imajo po ugotovitvah te raziskave 1) otroci moškega spola, 2) otroci, ki v zgodnjih mesecih niso prejeli cepiva in 3) otroci, ki že imajo sorojenca, ki ima avtizem. Zanimivo je, da se tveganje za razvoj avtizma pri deklicah, ki so prejele cepivo OMR celo zmanjša za 16 – 21 %. V splošnem avtorji poudarjajo,  da je tveganje za pojav avtizma enako pri cepljenih in necepljenih otrocih in tako argument staršev, da otrok ne cepijo, zaradi povezave z avtizmom, glede na ugotovitve te (in prejšnjih, manj obsežnih) raziskav, ne vzdrži.

Raziskovalna skupina je tako potrdila predhodne ugotovitve, da cepiva OMR ne moremo povezati s pojavom avtizma, kar so sicer leta 2014 ugotovili tudi v večji meta-raziskavi, ki je zajela raziskave Danske, Poljske, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. V eni od ameriških raziskav so sicer ugotovili, da povezave med pojavom avtizma pri sorojencih (ki so imeli avtizem) ni bilo, so pa ugotovili, da se pojavi upad cepljenja pri otrocih, ki imajo starejše sorojence s potrjenim avtizmom.

EVROPSKI IN SVETOVNI TEDEN CEPLJENJA

Vsako leto konec aprila obeležujemo Evropski in svetovni teden cepljenja – letos je potekal med 24. in 30. aprilom pod geslom »Cepim se, zaščitim vse«. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da je cepljenje eden najboljših preventivnih ukrepov, ki ščiti posameznika pred boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere zdravilo ne obstaja (npr. ošpice, gripa) ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno. Slogan »Cepim se, zaščitim vse« poudarja, da cepljenje ne ščiti samo posameznika, pač pa celotno družbo – zadostna precepljenost populacije zagotavlja kolektivno imunost. Ta omogoča zaščito pred boleznijo tudi tistim, ki so bolj ranljivi (in ne smejo biti cepljeni), vključno z dojenčki, kjer so običajno zapleti ošpic najpogostejši.

Precepljenost v zadnjih letih, predvsem zaradi proticepilnih akcij, pada. Dejstvo je, da številnih nalezljivih bolezni danes, predvsem zaradi dobrega programa cepljenja v preteklosti, skoraj ne srečamo več, to pa ustvarja vtis, da nas take bolezni ne ogrožajo več. Izvršni direktor UNICEF Slovenija, Tomaž Bergoč, poudarja, da je porast ošpic po vsem svetu, predvsem pa v nam bližnjih državah (Franciji in Srbiji) opomnik, da je potrebno ohranjati dobro precepljenost populacije. Hkrati je poudaril, da lahko te bolezni, ki bi jih lahko brez težav preprečili s cepljenjem, zahtevajo smrtne žrtve tudi  razvitih državah.

Projekt Imuno, ki ga vodijo študentje Medicinske fakultete, poudarjajo, da je dvom o koristnosti cepljenja največja grožnja javnemu zdravju. Poudarjajo, da je potrebno iskati informacije o cepljenju, ki so podkrepljene s strokovnimi dokazi. Študentje so v okviru svojega projekta dejavni preko spletne strani projekta (http://www.dsms.net/imuno) ali na njihovi facebook strani Projekt imuno. Nanje se lahko obrnete z vsemi vprašanji glede cepljenja, na katera vam bodo odgovorili z dokazi podprtimi informaciji.

Pojav ošpic v Sloveniji

V Sloveniji je bila zadnja epidemija ošpic prisotna v letih 1994 in 1995, v zadnjih letih pa je potrjenih primerov ošpic malo. Nedavnih sedem primerov ošpic na ljubljanski urgenci sta medijsko pozornost spet usmerila na to nalezljivo bolezen. Bolniki so se sicer vrnili s potovanj in sta morda okužila še druge bolnike oz. svojce s katerimi sta prišla v stik med čakanjem na obravnavo. NIJZ je med okuženimi takoj izločil vse, ki so rojeni pred letom 1960 in so bolezen najverjetneje že preboleli – tako je potencialno ogroženih še vedno okoli 200 bolnikov, ki jih je NIJZ obvestil o možnostih okužb in ukrepih (preko telefona, e-pošte ali navadne pošte).

Projekt Imuno in razbijanje proticepilnih mitov

V sklopu proticepilnih gibanj se je oblikovalo več mitov. Projekt imuno je poseben projekt medicinskih študentov, kjer se študentje zavzemajo, da z dokazi podkrepijo svoje odgovore, zakaj posamezni proticepilni miti ne veljajo.

Najpogostejših 5 proticepilnih mitov v povzetku predstavljamo v nadaljevanju:

 »S cepljenjem farmacevtske družbe služijo na račun zdravja otrok.«

Projekt Imuno omenjeni mit pojasnjuje tudi na primeru ošpic, čeprav enako velja za katerokoli bolezen, ki jo preprečujemo s cepljenjem. Kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam stane zgolj 10 evrov (dajemo 2 odmerka, torej skupno 20 evrov, kar se pokrije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), otroka pa zaščiti doživljenjsko proti vsem 3 boleznim z več kot 95% učinkovitostjo. Če pa otrok za ošpicami zboli in mora biti zaradi komplikacij hospitaliziran, se stroški zdravljenja hitro začnejo šteti v deset tisočih evrov oz. dolarjev. In taka usoda sploh ni redka. Po podatkih ameriških Centrov za nadzor bolezni (Centers for Disease Control, CDC) mora biti med obolelimi za ošpicami vsak četrti hospitaliziran, vsak dvajseti pa razvije pljučnico, pri kateri je potrebno še dodatno dolgotrajno zdravljenje. To so opažanja ameriške, dobro prehranjene in v splošnem zdrave populacije otrok. Podobna je situacija, če otrok zboli za mumpsom ali rdečkami, proti katerim bi ga zaščitilo isto cepivo.

Cepljenje je dejansko med najcenejšimi javnozdravstvenimi ukrepi, tako za bolnike kot državo. Ameriška študija iz leta 2014 je na primer ocenila, da jim s finančnega vidika rutinsko cepljenje otrok le v kohorti otrok, rojenih leta 2009, prihrani 13,5 milijard dolarjev v neposrednih stroških za zdravljenje bolezni in dodatnih 68,8 milijard dolarjev posrednih stroškov za družbo, kakršni so na primer stroški bolniškega dopusta staršev, ki skrbijo za bolne otroke in stroški zvečane mortalitete in invalidnosti med temi otroci.

Kreativna statistika: Mešanje pojavnosti in umrljivosti.

Mateja Černič v svoji knjigi poudarja, da pri cepivih ni pomembno, da smo z njimi izkoreninili ali zmanjšali pojavnost določenih bolezni oz. omilili njene posledice. Po njenem mnenju je pomembnejši podatek stopnja umrljivosti. Iz osrednjega stavka, ki ga poudarja medicinska stroka (da je cepljenje zmanjšalo pojavnost bolezni), takoj preide na uporabo pojma umrljivosti in ga poveže z medicinsko stroko, čeprav ta nikoli ni trdila, da je cepljenje glavni dejavnik za padec umrljivosti zaradi bolezni.

V resnici je tako, da cepljenje zniža pojavnost bolezni (t. j. delež populacije, ki za neko populacijo zboli) in s tem posredno vpliva na umrljivost (t. j. kolikšen delež obolele populacije preživi). Na nižjo umrljivost (t. j . večje preživetje) so tako v prejšnjem stoletju vplivali boljša prehrana, socialne razmere, higiena ter hiter napredek v medicini. Cepljenja je potrebno tako opazovati z vidika pojavnosti bolezni (t. j. števila ljudi, ki so za oboleli za npr. ošpicami) – po uvedbi cepiva se je pojavnost bolezni močno zmanjšala.

»Toksične« primeri cepiv: napačno razumevanje vloge in farmakokinetike dodatkov v cepivih

Proticepilna gibanja poudarjajo škodljive učinke aluminija v cepivih, ki naj bi bili pri injiciranju večje kot pri npr. zaužitju. Dodajajo tudi, da aluminij ledvice izločijo kot aluminijeve iona, medtem ko naj bi bila velikost antigen-aluminij kompleksov v krvi prevelika, da bi jih ledvice uspešno izločile.

Aluminij je pogosta kovina v naši prehrani. V našem telesu nima biološke funkcije, zato se iz telesa hitro izloči. V cepivih se sicer uporabljajo delci aluminijeve soli. V primeru zaužitja se le malo aluminija absorbira v kri, saj je že v prebavnem traktu in tako pripravljen na izločitev. V primeru injiciranja (običajno v mišico), pa se mora aluminij najprej vključiti v krvni obtok, kjer se v večini veže na transportni protein transferin ali pa na citrat. Z vezavo na prenašalne (transportne) proteine se aluminij inaktivira in potuje neposredno do ledvic, kjer se kri prefiltrira, aluminij pa se preko urina izloči iz telesa. Za konec lahko dodamo še, da z eno rezino kruha (če je ta pripravljena s pecilnim praškom, ki vključuje aluminijeve soli), dobimo 15 mg aluminija, kar je 30-krat več kot povprečno cepivo.

Dodatki v cepivih niso dodani, da bi se cepivo čim dlje zadržalo v telesu – dodani so, da se spodbudi odziv imunskega sistema s pomočjo fagocitoznih celic. In prav imunski odziv je tudi tisti, ki ga želimo s cepljenjem doseči in ki omogoči nastajanje protiteles.

Indijska paraliza: trditev, da zaradi cepiv zboliš

Eden izmed mitov opisuje primer indijske 7-mesečne necepljene deklice, pri kateri so se pojavili simptomi flakcidne paralize. Analiza blata je pokazala, da je deklica okužena s cepilnim virusom, natančneje z mutiranim virusom, ki se je razvil iz cepilnega virusa v cepivu. Leta 2012 je Indija obeležila prvo obletnico zadnjega primera okužbe z divjim virusom paralize, namesto te bolezni pa naj bi dobila drugo, podobno, bolezen imenovano akutna flakcidna paraliza.

Dejstvo je, da se je od leta 1988 število primerov obolelih za paralizo iz 350.000 zmanjšalo na vsega 37 primerov (leta 2016), kar potrjuje učinkovitost in pomen cepljenja. Cepivo, ki ga uporabljamo pri nas, je mrtvo cepivo, zato ne more povzročiti bolezni proti kateri ščiti, zato se cepi vsakega posameznika v več odmerkih. V razvijajočih se državah, tudi Indiji, kjer se je ta primer zgodil, je ogromno otrok osirotelih in na ulicah, zato takšen način cepljenja ni primeren. V takšnih primerih se uporablja oslabljeno živo cepivo proti otoški paralizi. Virus oboleli izloči preko blata, nato pa se zaradi slabše higiene in neprekuhavanja vode lahko okužijo drugi. Prav to se tudi izkoristi kot način zagotavljanja cepljenja tistim, ki sicer cepljenja ne bi dobili (virus se v okolju pomnožuje in prenaša ter okuži druge, kar sproži nastanek imunskega odziva). Slaba lastnost tega je, da lahko tak spremenjen virus, sposoben razmnoževanja, v okolju mutira – to se sicer dogaja redko.

Akutna flakcidna paraliza ni bolezen, temveč znak bolezni, ki ga povzročijo patološke spremembe spodnjega motoričnega nevrona, zastrupitev z nekaterimi snovmi ter nekatere okužbe (npr. lymska borelioza, japonski encefalitis) in določeni enterovirusi med katere sodi tudi povzročitelj otroške paralize. Teh znakov s cepljenji žal ni mogoče preprečiti. Težava v Indiji je tudi v tem, da nekoč pojavu otroške paralize niso sledili. Tako so šele po vpeljavi cepljenja začeli s popisi in boljšim nadzorom nad pojavom bolezni.

Kolektiva imunost: zaščita za najbolj ranljive

Černičeva je kot argument proti cepljenju poudarila, da samo zaradi 27-ih posameznikov (toliko oseb ima namreč v uradnih evidencah zavedeno, da se cepljenje zaradi zdravstvenih razlogov trajno opusti) ne bi smeli zahtevati »čredne imunosti« vseh ostalih.

Najprej je potrebno poudariti, da je teh 27 posameznikov predmet presoj medicinskih komisij, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. Pri tem pa se zanemari posameznike, ki so premladi za cepljenje in pri katerih je verjetnost zapletov bistveno večja; tiste posameznike, ki so morali cepljenje začasno prekiniti ter tiste, pri katerih cepljenje ne deluje zaradi začasne/trajne represije imunskega sistema.

Vsako leto se rodi nekaj tisoč otrok, ki so lahko s cepivom OMR cepljeni pri enem letu – v vmesnem času se oni (najverjetneje pa tudi njihovi starši) lahko zanašajo izključno na kolektivno imunost. Podobno se na kolektivno imunost zanašajo ljudje z dedno imunsko pomanjkljivostjo, bolniki z rakom, tisti, ki so imeli presaditve organov, bolniki z avtoimunskimi obolenji, z odpovedjo ledvic, z alergijami, itd.

Takšnih »proticepilnih« mitov je več, poiščete jih lahko na strani Projekta Imuno in se tako izobrazite o pomenu cepljenja ter o preventivi, ki omogoča imunost posameznika in družbe na okužbe, ki jih lahko tako enostavno preprečimo.

Cepite in zaščitite vašega otroka&družbo v kateri sobivate!

Viri in literatura:

https://en.wikipedia.org/wiki/Measles

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/measles/symptoms-causes/syc-20374857

https://www.cdc.gov/measles/about/index.html

https://annals.org/aim/fullarticle/2727726/measles-mumps-rubella-vaccination-autism-nationwide-cohort-study

https://www.thelancet.com/pdfs/journals/lancet/PIIS0140-6736(97)11096-0.pdf

https://www.mladina.si/184568/lazi-in-zavajanja-v-slovenski-proticepilski-bibliji

https://siol.net/novice/slovenija/osebe-ki-so-bile-v-kontaktu-s-primerom-ospic-obvestimo-cim-prej-video-495960?fbclid=IwAR34lpSzaN7-Qmx8Yy7gh3ymj2-rGPqy52WDvh3qz3OLIluXi-5lPUuaP2k

http://www.nijz.si/sl/cepim-se-zascitim-vse?fbclid=IwAR23C6WCiC16axp9T3RWOC9sm8F6-OHZGFh4Ks3eL8tyMagRigC_PCoKywQ