Najprej nekaj osnovnih informacij o človeških možganih.

Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Nahajajo se v lobanji. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno 1200–1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.

Na makroskopskem prerezu možganov ob njihovem robu vidimo siv predel, imenovan tudi sivina in v katerem so v glavnem zbrana telesa živčnih celic. V notranjosti možganov prevladuje bel predel ali belina. Tu se pretežno nahajajo podaljški živčnih celic.

Ker so možgani zelo nagubani, je njihova površina povečana. To dejstvo omogoča, da so iz večjega števila živčnih celic. Kljub temu, da predstavljajo le 2 % človekove teže, porabijo kar 20 % vsega kisika. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov.

Leva polobla je analitična, specializirana za zapletenejše funkcije (branje, govor, štetje), logično in abstraktno mišljenje. Celoto razčleni na osnovne sestavine ter preuči razmerja in interakcije med njimi. Elemente analizira vsakega posebej in po vrstnem redu.

Razmišljanje sloni na logiki. Tu se nahajata verbalni (za besede in števila) in enciklopedični spomin (za pridobljeno znanje). Slednjega uporablja pri utemeljevanju. Odlična je pri učenju jezikov, matematiki in eksaktnih vedah. Zanima jo odgovor na vprašanje »Kako?« Na čustven dogodek se odzove močno, vendar je reakcija kratkotrajna. Leva polobla je optimistična, pozitivno misleča.

Desna polobla nam omogoča celosten pogled na situacijo. Ima pregled nad dogodki, jih povezuje med seboj in preučuje njihove interakcije. Lahko deluje na celo skupino spremenljivk hkrati. Vlada ji intuicija. Razmišljanje podpre z dejanskimi izkušnjami in »slikami«, pridobljenimi iz njih. Komunicira preko umetnosti (glasbe, plesa, slikanja).

Spomin desne poloble je sestavljen iz slik, simbolov in občutij, povezanih z resničnimi dogodki. Odlična je na področju umetnosti in pri humanističnih vedah. Zanima jo »Zakaj?« Njen celostni pristop lahko kratkotrajno omili vpliv čustvenih dogodkov, vendar pa bodo ti dolgoročno pustili močne posledice.

Veliko od Vas misli, da imajo ženske drugačne možgane od moških. Pa je temu res tako? 

Odgovor je NE…

Zastavili so si vprašanje, če lahko ločimo ženske in moške na podlagi zgradbe in oblike možganov.

Raziskovalci iz univerze v Tel Avivu so pregledali posnetke 1.400 tisoč ženskih in moških možganov. Nemogoče je ločiti drugačne ženske in moške strukture. Zato ne obstajajo ženski in moški možgani. Določene strukture so prilagojene in drugačne vendar le pri peščici posameznikov. Zato je nemogoče, da bi jih razvrstili v dve vrsti.

Mi ločimo dekleta in fante, ženske in moške že tisočletja. To je narobe. Vsak je drugačen, edinstven že od vsega začetka.

Raziskovalci so ugotovili, da ima večina izmed nas mešanico moških in ženskih funkcij v možganih. To podpira idejo, da je spol ne-binarni in da so razvrstitve med spoloma v mnogih situacijah brezpredmetne.

To ni politična ugotovitev…je znanstveno dokazana 🙂