Motnje inteligence in motnje mišljenja
INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje.
MOTNJE INTELIGENCE:
A) ORGANSKO POGOJENE:
1. PRIMARNE:
DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja:
debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok),
imbecilnost – IQ je 20 – 49 (inteligenčne sposobnosti kot 3 – 7 let star povprečni otrok),
idiotija – IQ je manj kot 19 (inteligenčni razvoj ustreza stopnji največ dve leti staremu otroku).
2. SEKUNDARNE:
UPAD INTELIGENCE – DEMENCA:
globalna – enakomerno pešanje vseh funkcij (senilna demenca),
lakunarna – vse funkcije ne pešajo enakomerno (ohranja se lahko še neko specifično znanje).
B) PSIHOSOCIALNO POGOJENE
NEUGODNO SOC. OKOLJE – otrok ne razvije svojih inteligenčnih sposobnosti zaradi nevspodbudnega okolja (duševna zaostalost),
EMOCIONALNO POGOJENE – zaradi pomanjkanja samozavesti človek ne zna pokazati svoje dejanske inteligence.
MIŠLJENJE je proces, ki omogoča, da v smiselnem redu presojamo, sklepamo, odkrivamo odnose v medosebnem in predmetnem svetu. Povezano je s čustvi, inteligenco in spominom, govorom.
Ločimo:
¤ abstraktno mišljenje = sloni na uporabi splošnih pojmov – npr. lep velik grad,
¤ konkretno mišljenje = odvija se na osnovi zaznav in predstav,
¤ asociacije = medsebojno povezovanje psihičnih vsebin glede na zakonitosti, podobnosti ali različnosti,
¤ logično mišljenje = bazira na objektivno spoznanih pojavih ob uporabi posplošitev, ki vodijo do abstraktnih in teoretičnih zaključkov, čemur nato sledi ustrezno ukrepanje,
¤ primitivno mišljenje = zanj je značilno, da zapušča običajno pot logičnega zaključevanja. Odvija se predvsem na intuitivnem spoznanju (na subjektivnem občutju o stvareh in dogajanjih), zasidrano je v tradiciji in dogmah. Stremi k neposrednemu ukrepanju in se poslužuje nerealnih rešitev.
MOTNJE MIŠLJENJA:
1. FORMALNE ALI OBLIKOVNE
2. VSEBINSKE
1. FORMALNE MOTNJE MIŠLJENJA
= zanje je značilen moten potek in izražanje misli (bolnik govori brez smisla ali brez veze).
VRSTE FORMALNIH MOTENJ MIŠLJENJA:
A) POSPEŠENO MIŠLJENJE = miselni tok poteka hitreje, asociacije so burnejše, posledica je bolezenska obširnost ali dolgoveznost (prizadeti se spušča v nepotrebne podrobnosti).
VRVEŽAVOST ali beg idej = izraža se pri maničnih bolnikih (ciljna ideja se stalno menja, misli prehitevajo, asociacije so povezane, vendar ne po logičnem načelu – naslednja misel se nanaša le na zadnjo besedo prejšnje misli).
VAJA: Nadaljuj stavek, kot izhodišče uporabi zadnjo besedo prejšnjega stavka.
B) UPOČASNJENO MIŠLJENJE :
ZADREGA v mišljenju (ni vedno patološki pojav) = sicer se pojavlja pri shizofreniji, bolniku se nenadoma utrga miselna nit, začetka misli ni sposoben nadaljevati,
ZAVRTOST v mišljenju = misli in ideje se težko porajajo, število predstav je zelo majhno, zato bolnik svoje misli izraža počasi in pri tem uporablja reven besedni zaklad; bolnik pogosto premleva eno in isto misel (značilno pri depresiji),
PERSEVERACIJA = bolnik kar naprej ponavlja eno in isto misel, besedo ali zlog, pojavlja se pri demenci ali po poškodbi možganov; nebolezenska oblika se pojavlja pri alkoholiziranosti, utrujenosti, zaspanosti.
C) SHIZOFRENSKO MIŠLJENJE = zanj sta značilna miselna nepovezanost in simbolika v mišljenju (tvorba novih besed – neologizmi; miselna razrvanost – bolniku je nemogoče slediti, njegovo mišljenje je nejasno in nelogično).
2. VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA
Pojavijo se skupaj s formalnimi ali pa samostojno.
OBLIKE VSEBINSKIH MOTENJ MIŠLJENJA:
A) BLODNJE (blodne misli) so bolezensko nastale zmote (zgrešene miselne konstrukcije, ocene, zaključki), ki se z realnostjo ne ujemajo.
VRSTE BLODENJ:
EKSPAZIVNE BLODNJE = bolnik je prepričan v svojo pomembnost (MEGALOMANSKE – cesar, kralj,…; RELIGIOZNO – MISTIČNE: bog, prerok),
DEPRESIVNE BLODNJE = bolnik je prepričan o svoji hudi manjvrednosti (SAMOOBTOŽEVALNE: hud grešnik; HIPOHONDRIČNE: neozdravljivo bolan; BLODNE MISLI OBUBOŽANJA: hud revež; NIHILISTIČNE BLODNJE: nekaj zanika – nima),
PARANOIDNE BLODNJE = preganjalne blodnje, ljubosumnostne blodnje, erotične blodnje, nanašalne blodnje (vse kar vidi in sliši povezuje s seboj),
B) DOMINANTNE oz. PREVALENTNE MISLI (IDEJE) = zanje je značilno, da v sami osnovi niso vedno zgrešene. Spremlja jih izrazito močan AFEKT (taka misel osebo povsem prevzame, z njo se identificira, npr. bolezenski prepirljivci, konstruktorji neizvedljivih strojev,…).
C) ANANKASTIČNE (PRISILNE) ali USPONITIVNE (VSILJIVKE) MISLI = v prvi vrsti je prizadeto mišljenje, pa tudi predstavljanje in hotenje.
OBLIKE:
OBSESIJE (obsedenosti) = prizadeti se ne more otresti raznih neprijetnih spominov, brezplodnih razmišljanj, nepotrebnih dvomov (zaprl plin, ugasnil luč – večkrat ponovi),
KOMPULZIJE (prisilne dejavnosti) = bolnik se ne more otresti raznih ceremonjalov (prešteti do deset, preden gre čez cesto),
FOBIJE (neutemeljeni strahovi) = bolnik se srečuje z nesmiselnimi bojaznimi (ne vzdrži v zaprtem prostoru, pretiran strah pred umazanijo,…).
