Elektrokardiografija je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik. Za registracijo standardnega EKG ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov. Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.Spremembe v EKG ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije ( insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov. (Klasic Melita et al.,2009)
Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).
EKG je prva metoda izbora za :
· določanje srčnih aritmij,
· pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja,
· pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta. (Potočnik, 2010)
EKG je pomoč pri diagnosticiranju
· elektrolitskih motenj,
· blokov v prevodni poti,
· ishemične bolezni srca med naporom. (Potočnik, 2010)
Elekrične tokove, ki se širijo po srcu registriramo z EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG) (Skela Savič et.al., 2010).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Potek preiskave:
EKG je popolnoma neboleča preiskava pri kateri preiskovanec leži na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni koš, obe zapestji in predel nad gležnjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakumske elektrode, ki se prisesajo na kožo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za boljši stik med elektrodami in kožo, na kožo nanesemo kontaktni gel ali razpršilo. V primeru, da je preiskovanec močno poraščen po prsnem košu, je včasih potrebno v predelu nameščanja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja sproščen, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti več posnetkov ali dalj časa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Običajno ne naročamo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k nam na obremenilno testiranje ali na kardiološki pregled (Elektrokardiogram EKG).
Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so nameščene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Potočnik, 2010).
Vrste odvodov:
· bipolarne standardne odvode (I, II, III), ali
· tri unipolarne ekstremitetne odvode :(
o desno zapestje rdeča barva
o levo zapestje rumena barva
o levi gleženj zelena ali modra barva
o elektroda na desnem gležju črne barve ( ozemljitev)
· šest unipolarnih prekordialnih odvodov (
o V1 –četrti medreberni prostor na desni strani prsnice rdeče barve,
o V2-četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice rumene barve,
o V3-med V2 in V4 zelene barve
o V4- peti medrebrni prosor na sredini ključnice rjave barve
o V5-leva sprednja aksilarna linija v višini V4 črne barve
o V6-leva srednja aksilarna linija v višini V4 vijolične barve).
Napetostim med dvema točkama na telesu pravimo bipolarni odvod. Unipolarne odvode merimo med izbranim mestom in potencialom, ki je povprečje potencialov izmerjenih na ostalih mestih. Mesto postavitve elektrod, vrsta papirja, hitrost in amplituda snemanja EKG-ja so danes standardizirani.
Pribor in aparature za snemanje EKG-ja
· Razkužilo za roke,
· EKG aparat z elektrodami,
· EKG kontaktno razpršilo,
· Milo, voda, krpica ali nevtralni čistilni robčki,
· Pripomočki za britje,
· Koš za odpadke,
· Pacientova dokumentacija (Skela Savič et.al., 2010).
Vloga medicinske sestre pri snemanju ekg-ja:
Pomembna je vloga medicinske sestre pri snemanju EKG-ja in sicer moramo upoštevati izvedbe intervencije in sicer:
· pripravimo pripomočke na voziček ob pacientu,
· preverimo identiteto pacienta,
· psihično pripravimo pacienta (omilimo strah),
· si razkužimo roke,
· namestimo pacienta v udoben pravilen položaj (leže, nizko vzglavje, roke in noge ob telesu),
· fizično pripravimo pacienta (zagotovimo dober stik med kožo in elektrodami, .po potrebi britje),
· razmastimo kožo kjer bodo nameščene elektrode (z vodo, milom, krpico..),
· priklopimo EKG aparat
· namestimo EKG kontaktno razpršilo na predele kože kjer bodo elektrode,
· posnamemo pravilno dolžino EKG
· uredimo pacienta oz. odstranimo elektrode, kožo očistimo in obrišemo,
· pospravimo aparat oz. ga pripravimo na naslednje snemanje (elektrode razkužimo),
· si razkužimo roke,
· uredimo EKG posnetek za končno vrednotenje (vnesemo pacientove podatke, datum in čas snemanja ter morebitne posebnosti) (Skela Savič et.al., 2010).
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje
Z EKG-jem se srečamo povsod, saj spada med zelo pomembne diagnostične meritve. Pri snemanju elektrokardioagrafije moramo biti zelo pozorni, da pacient miruje, leži na postelj, da pravilno namestimo vse elektrode, ter seveda informiramo pacienta o postopku. Z EKG-jem sem se srečala v vseh učnih bazah, zato ga znam uporabljati in vem da je delo zahtevno, saj je veliko stvari na katere moraš biti pozoren. Zelo veliko pozornosti pa moramo nameniti pacientu, da ga umirimo, mu razložimo, ga med preiskavo opazujemo in informiramo o poteku.
LITERATURA
1. Elektrokardiogram (EKG). Bolnišnica Golnik. Dostopno na : http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/31/(20.3.13).
2. Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku. Mateja Podergajs. Maribor 2011. Dostopno na : http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=26529 / (20.3.13).
3. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege : izbrana poglavja. Brigita Skela Savič…(et.al.). Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010.
4. Vaje iz fiziologije. Nejka Potočnik. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010
5. Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Večerko Pernat S. Zdravstvena nega 3. Založba Pivec; Maribor: 2009: 22-3.