Pri astmi gre za trajno (kronično) vnetje dihalnih poti. Pri tem se sapnice (bronhiji) na običajno nenevarne povzročitelje odzivajo z močno vnetno reakcijo.
Vnetna reakcija povzroči nabrekanje sluznice dihalnih poti, zvečano nastajanje goste sluzi in močnejšo prekrvavitev. Pri tem se izločajo tudi mediatorji ali posredniki, ki povzročajo skrčenje bronhialnih mišic. Zaradi vseh teh procesov se dihalne poti tako močno zožijo, da ne morejo več dovajati dovolj zraka. Posledica je težko dihanje. Če astme ne ugotovimo in je ne zdravimo dovolj zgodaj, lahko pride tudi do trajnih poškodb pljučnega tkiva. S sodobnimi zdravili lahko astmo zelo uspešno zdravimo. (Šuškovič)
Slabši potek bolezni imajo predvsem bolniki s težavno, alergijsko obliko astme. Tej skupini bolnikom je namenjeno zdravljenje z zdravilom Xolair. (Tršan)
Zdravilna učinkovina zdravila Xolair je omalizumab. Omalizumab je umetno izdelana beljakovina, podobna naravnim beljakovinam, ki nastajajo v telesu. Zdravilo Xolair deluje tako, da zavira snov, ki se imenuje imunoglobulin E (IgE), ki ga izdeluje telo (zavira vnetje). IgE ima ključno vlogo pri povzročanju alergijske astme.
Uporablja se za preprečevanje poslabšanja astme z obvladovanjem simptomov pri odraslih in otrocih (starih 6 let ali več), ki že prejemajo zdravila za astmo, vendar so pri njih (kljub rednemu jemanju zdravil) pogosta poslabšanja simptomov, zaradi česar so omejeni pri telesnih aktivnostih, pogosto odsotni v službi, ter pogosteje v urgentnih ambulantah. Skratka, njihova kakovost življenja slaba. (Tršan)
- Reševanje problema s področja ZN
Bolniki prejmajo Xolair parenteralno na 14 dni ali 4 tedne (odvisno od telesne teže in količino IgE v krvi) 6 let, če je zdravljenje uspešno. Prva dva odmerka prejmejo v bolnišnici (24 urno opazovanje), ostale pa ambulantno.
Običajno so bolniki na aplikacijo zdravila naročeni v manjših skupinah in na isti dan.
Trenutno se v Sloveniji to zdravljenje izvaja samo v bolnišnici Golnik za odrasle, indikacijo predhodno sprejme konzilij za KOPB. Vendar pa morajo pred zdravljenjem izpolnjeni določeni pogoji, kot so na primer težka astma zaradi katere ima bolnik pogoste simptome podnevi in ponoči, bolnik mora imeti astmo »pod kontrolo« in ne sme kaditi. Prav tako se pred vsako aplikacijo zdravila preveri pljučna funkcija (FEV<80%). Zelo pomembna pa je seveda bolnikova visoka motivacija za zdravljenje.
Potrebno je striktno vodenje bolezni, pri čemer ima zelo pomembno nalogo posebej usposobljena medicinska sestra, ta bolnika natančno pouči o samem zdravljenju in njegovem sodelovanju. Opozori ga na nevarnost anafilaktične reakcije in ustreznega ukrepa. Zato pacient za takšne primere dobi set tablet za prvo samopomoč.
Medicinska sestra tudi samostojno aplicira zdravilo (upošteva navodila proizvajalca), ki je lahko že pripravljeno za uporabo v brizgi, ali pa ga je potrebno še zmešati (najprej 5 minut ročno-krožno in nato še v posebni centrifugi, ki jo medicinska sestra vključi v intervalih po nekaj sekund še naslednjih 20 minut) dokler le to ne postane prozorno.
Injekcijo medicinska sestra aplicira subkutano v deltoidni predel nadlahti ali v stegno (če bolnik dobi večji odmerek zdravila (2 ampuli ali več), je potrebno vsakič mesto vboda zamenjati). Aplicira se počasi, že med tem je potrebno pacienta opazovati. Na mesto vboda namestimo obkladke s fiziološko raztopino in naročimo bolniku naj počaka v isti ambulanti še 30 minut- v tem času je priporočljivo, da medicinska sestra bolnika pride pogledat, vprašat ali se dobro počuti.
[wp_ad_camp_1]
V tem času mora biti v ambulanti prisoten tudi zdravnik.
Pacientu medicinska sestra svetuje naj jih na aplikacijo zdravila nekdo pripelje in jih nato tudi odpelje domov, doma pa naj se izogibajo večjim fizičnim aktivnostim, saj so glede na izkušnje zavedeni stranski učinki, kot so bolečine in otekline na mestu vboda, glavobol in utrujenost. (Tršan)
- Kritično mnenje
Odlično se mi je zdelo to, da sem opravljala prakso ravno na dan aplikacije zgoraj omenjenega zdravila. Tako sem se lahko na lastne oči prepričala kakšno odgovornost nosi medicinska sestra, saj je sama odgovorna tudi za pripravo zdravila in le ta ni tako zelo kratka.
Posebej zato ker sestra navsezadnje takrat ni ogovorna le za uspešno pripravo zdravila, temveč tudi za nemoteno nadaljnje vodenje ambulante.
Ena od pacientk je po aplikaciji povedala, da so razlike v njenem življenju očitne in da ji zdravilo zelo pomaga pri njenih vsakdanjih aktivnostih in seveda počutju, kar pa je tu glavni cilj.
Literatura:
◦ Tršan J. Zdravljenje astme z Omalizumabom (Xolair).
◦ Šuškovič S. Astma. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in- preiskav/astma.php (14.3. 2013)