Visoka raven holesterola v krvi močno poškoduje koronarne in druge arterije, zato predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih in koronarnih bolezenskih dogodkov (angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, bolezni arterij nog).
Če je v krvi preveč holesterola, se odvečen holesterol kopiči v stenah arterij. Obloge se čez čas odebelijo in oblikujejo aterosklerotični plak, ki lahko zoži svetlino arterije (odvodnice) in jih naredi manj prožne. Takšno stanje imenujemo ateroskleroza oziroma poapnenje žil.
Proces zoženja žil se lahko pojavi kjerkoli v telesu, v večini primerov pa v žilah srca, imenovanih koronarne arterije. Obloge v koronarnih arterijah ovirajo pretok krvi, ki srce oskrbuje s kisikom in hranilnimi snovmi. To lahko povzroči bolečine pri srcu, kar imenujemo angina pektoris. Nekatere s holesterolom bogate obloge so zaradi tanke ovojnice, ki oblogo loči od svetline krvne žile, nagnjene k temu, da počijo. Take obloge imenujemo nestabilni plak. Na mestu razpočene obloge nastane krvni strdek, ki lahko žilo zamaši, ter s tem prekine pretok krvi skozi prizadeto arterijo. Temu sledi odmrtje področnega dela srčne mišice, ki ga ta žila prehranjuje. Tako bolezensko sliko imenujemo srčni infarkt. V kolikor pa strdek žilno svetlino le zoži, kri sicer še vedno prehranjuje področni del srčne mišice, vendar pa pogosto ne dovolj in tako nastane prsna bolečina – angina pektoris. Preberi več o Prehrana in aktivnost pri povišanem holesterolu