Elektrokardiografija (EKG) je neboleča in neinvazivna preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Včasih zdravniku kratek posnetek, ki ga imenujemo elektrokardiogram, ne zadostuje za postavitev končne diagnoze. V takih primerih se odloči za preiskavo Holter, ki beleži električno aktivnost srčne mišice 24 ur. Indikacije za snemanje EKG poda zdravnik, med indikacije sodijo vse bolezni srca.
Električne tokove, ki se širijo po srcu, registriramo z ustreznim EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Celotni EKG posnetek z 12 običajnimi odvodi vsebuje:
- Tri standardne bipolarne odvode: I, II, III;
- Tri unipolarne ekstremitetne odvode (z njimi opazujemo srce v frontalnem prerezu);
- aVR – desno zapestje,
- aVL – levo zapestje,
- aVF – levi gleženj,
- elektroda, ki služi za ozemljitev preiskovanca – desna noga.
- šest unipolarnih prekordialnih odvodov (z njimi opazujemo horizontalni prerez srca):
- V1- četrti medrebrni prostor na desni strani prsnice,
- V2 – četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice,
- V3 – med V2 in V4,
- V4 – peti medrebrni prostor sredi ključnice,
- V5 – leva sprednja aksilarna linija v višini V4,
- V6 – leva srednja aksilarna linija v višini V4.