Oznaka: elektrokardiogram

EKG – EKG zapis

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG – EKG zapis

Snemanje 12 kanalnega EKG

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik.

Za registracijo standardnega EKG-ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov.

Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.

Spremembe v EKG-ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije (insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov (Klasic Melita et al., 2009).

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo EKG.

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji.

Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

  • bolečini v prsnem košu,
  • sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
  • motnjah srčnega ritma,
  • vnetju osrčnika,
  • povečanju srca ali določenega dela srca,
  • sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
  • motnjah elektrolitskega ravnovesja,
  • oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
  • oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca (Klinika Golnik).

Preberi več o Snemanje 12 kanalnega EKG

EKG na kratko snemanje EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG na kratko snemanje EKG

Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

Elektrokardiogram (EKG) je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

INDIKACIJE:
– bolečina v prsnem košu,
– sum na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnje srčnega ritma,
– vnetje osrčnika,
– povečanje srca ali določenega dela srca ,
– sistemske bolezni, ki prizadenejo srce,
– motnje elektrolitskega ravnovesja,
– preverjanje učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– preverjanje delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

EKG – elektrokardiogram

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča in neinvazivna preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Včasih zdravniku kratek posnetek, ki ga imenujemo elektrokardiogram, ne zadostuje za postavitev končne diagnoze. V takih primerih se odloči za preiskavo Holter, ki beleži električno aktivnost srčne mišice 24 ur. Indikacije za snemanje EKG poda zdravnik, med indikacije sodijo vse bolezni srca.

Električne tokove, ki se širijo po srcu, registriramo z ustreznim EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Celotni EKG posnetek z 12 običajnimi odvodi vsebuje:

  • Tri standardne bipolarne odvode: I, II, III;
  • Tri unipolarne ekstremitetne odvode (z njimi opazujemo srce v frontalnem prerezu);
  • aVR – desno zapestje,
  • aVL – levo zapestje,
  • aVF – levi gleženj,
  • elektroda, ki služi za ozemljitev preiskovanca – desna noga.
  • šest unipolarnih prekordialnih odvodov (z njimi opazujemo horizontalni prerez srca):
  • V1- četrti medrebrni prostor na desni strani prsnice,
  • V2 – četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice,
  • V3 – med V2 in V4,
  • V4 – peti medrebrni prostor sredi ključnice,
  • V5 – leva sprednja aksilarna linija v višini V4,
  • V6 – leva srednja aksilarna linija v višini V4.

Preberi več o EKG – elektrokardiogram