Elektrokardiografija je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik. Za registracijo standardnega EKG ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov. Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.Spremembe v EKG ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije ( insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov. (Klasic Melita et al.,2009)
Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).
EKG je prva metoda izbora za :
· določanje srčnih aritmij,
· pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja,
· pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta. (Potočnik, 2010)
EKG je pomoč pri diagnosticiranju
· elektrolitskih motenj,
· blokov v prevodni poti,
· ishemične bolezni srca med naporom. (Potočnik, 2010)