Elektrokardiografija (EKG) je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik.
Za registracijo standardnega EKG-ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov.
Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.
Spremembe v EKG-ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije (insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov (Klasic Melita et al., 2009).
Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo EKG.
EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji.
Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:
- bolečini v prsnem košu,
- sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
- motnjah srčnega ritma,
- vnetju osrčnika,
- povečanju srca ali določenega dela srca,
- sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
- motnjah elektrolitskega ravnovesja,
- oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
- oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca (Klinika Golnik).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN
Pribor in aparature za snemanje EKG-ja: (Skela Savič et.al., 2010)
- razkužilo za roke,
- EKG aparat z elektrodami,
- EKG kontaktno razpršilo,
- milo, voda, krpica ali nevtralni čistilni robčki,
- pripomočki za britje,
- koš za odpadke,
- pacientova dokumentacija.
Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG-ja: (Skela Savič et.al., 2010)
[wp_ad_camp_1]
Pomembna je vloga medicinske sestre pri snemanju EKG-ja in sicer moramo upoštevati izvedbe intervencije in sicer:
- pripravimo pripomočke na voziček ob pacientu,
- preverimo identiteto pacienta,
- psihično pripravimo pacienta (omilimo strah),
- si razkužimo roke,
- namestimo pacienta v udoben pravilen položaj (leže, nizko vzglavje, roke in noge ob telesu),
- fizično pripravimo pacienta (zagotovimo dober stik med kožo in elektrodami, .po potrebi britje),
- razmastimo kožo kjer bodo nameščene elektrode (z vodo, milom, krpico..),
- priklopimo EKG aparat
- namestimo EKG kontaktno razpršilo na predele kože kjer bodo elektrode,
- posnamemo pravilno dolžino EKG
- uredimo pacienta oz. odstranimo elektrode, kožo očistimo in obrišemo,
- pospravimo aparat oz. ga pripravimo na naslednje snemanje (elektrode razkužimo),
- si razkužimo roke,
- uredimo EKG posnetek za končno vrednotenje (vnesemo pacientove podatke, datum in čas snemanja ter morebitne posebnosti).
KAKO POTEKA PREISKAVA:
EKG je popolnoma neboleča preiskava pri kateri preiskovanec leži na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni koš, obe zapestji in predel nad gležnjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakuumske elektrode, ki se prisesajo na kožo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za boljši stik med elektrodami in kožo, na kožo nanesemo kontaktni gel ali razpršilo. V primeru, da je preiskovanec močno poraščen po prsnem košu, je včasih potrebno v predelu nameščanja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja sproščen, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti več posnetkov ali dalj časa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Običajno ne naročamo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k na obremenilno testiranje ali na kardiološki pregled.
Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so nameščene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Potočnik, 2010).
[wp_ad_camp_1]
Danes uporabljamo naslednje odvode: (Podergajs, 2011)
- bipolarne standardne odvode (I, II, III), ali
- tri unipolarne ekstremitetne odvode :(aVR-desno zapestje rdeča barva, aVL-levo zapestje rumena barva, aVF-levi gleženj zelena ali modra barva), elektroda na desnem gležnju črne barve pa je za ozemljitev in
- šest unipolarnih prekordialnih odvodov (V1 –četrti medreberni prostor na desni strani prsnice rdeče barve, V2-četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice rumene barve, V3-med V2 in V4 zelene barve, V4- peti medrebrni prostor na sredini ključnice rjave barve, V5-leva sprednja aksilarna linija v višini V4 črne barve), V6-leva srednja aksilarna linija v višini V4 vijolične barve).
Napetostim med dvema točkama na telesu pravimo bipolarni odvod. Unipolarne odvode merimo med izbranim mestom in potencialom, ki je povprečje potencialov izmerjenih na ostalih mestih. Mesto postavitve elektrod, vrsta papirja, hitrost in amplituda snemanja EKG-ja so danes standardizirani.
Kritično mnenje
Preiskava EKG je vsekakor zelo pomembna in pogosta preiskava v zdravstvenem okolju. Vsak sprejem ali večja sprememba zdravstvenega stanja se začne prav s posnetim elektrokardiogramom in merjenjem drugih vitalnih funkcij. Menim, da je takšen postopek povsem logičen in bistvenega pomena za nadaljnjo obravnavo pacientovega zdravstvenega stanja, saj je marsikatera diagnoza lahko postavljena na podlagi EKG zapisa.
VIRI:
- Elektrokardiogram (EKG). Bolnišnica Golnik. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/31/ (5. 4. 2014)
- Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Večerko Pernat S. Zdravstvena nega 3.
- Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku. Mateja Podergajs. Maribor 2011. Dostopno na : http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=26529 / (5. 4. 2014)
- Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege : izbrana poglavja. Brigita Skela Savič (et.al.). Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010.
- Vaje iz fiziologije. Nejka Potočnik. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010.