Visoka raven holesterola v krvi močno poškoduje koronarne in druge arterije, zato predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih in koronarnih bolezenskih dogodkov (angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, bolezni arterij nog).
Če je v krvi preveč holesterola, se odvečen holesterol kopiči v stenah arterij. Obloge se čez čas odebelijo in oblikujejo aterosklerotični plak, ki lahko zoži svetlino arterije (odvodnice) in jih naredi manj prožne. Takšno stanje imenujemo ateroskleroza oziroma poapnenje žil.
Proces zoženja žil se lahko pojavi kjerkoli v telesu, v večini primerov pa v žilah srca, imenovanih koronarne arterije. Obloge v koronarnih arterijah ovirajo pretok krvi, ki srce oskrbuje s kisikom in hranilnimi snovmi. To lahko povzroči bolečine pri srcu, kar imenujemo angina pektoris. Nekatere s holesterolom bogate obloge so zaradi tanke ovojnice, ki oblogo loči od svetline krvne žile, nagnjene k temu, da počijo. Take obloge imenujemo nestabilni plak. Na mestu razpočene obloge nastane krvni strdek, ki lahko žilo zamaši, ter s tem prekine pretok krvi skozi prizadeto arterijo. Temu sledi odmrtje področnega dela srčne mišice, ki ga ta žila prehranjuje. Tako bolezensko sliko imenujemo srčni infarkt. V kolikor pa strdek žilno svetlino le zoži, kri sicer še vedno prehranjuje področni del srčne mišice, vendar pa pogosto ne dovolj in tako nastane prsna bolečina – angina pektoris.
Nespremenljivi dejavniki tveganja:
- moški spol,
- starost,
- družinsko obremenjenost (dednost).
Spremenljivi dejavniki tveganja:
- zvišana raven holesterola,
- znižana raven HDL holesterola,
- sladkorno bolezen tip 2 (»starostna« ali dedna),
- povišan krvni tlak,
- kajenje,
- čezmerno prehranjenost in debelost,
- telesna nedejavnost.
- Reševanje problema s področja ZN
Preventivni ukrepi
Zdrava prehrana
Dandanes imamo na razpolago številne pristope k uravnoteženju prehrane, ki naj bi nam pomagali k bolj zdravi prehrani in lahko naletimo na mnoge informacije, ki pa niso v celoti resnične. Za vas smo izbrskali nekaj podatkov, ki vam bodo pomagali pri izbiri zdrave prehrane.
Alkohol
Morda ste kje slišali, da zmerno pitje alkohola zmanjšuje tveganje srčne bolezni. Alkohol v majhnih količinah lahko ima določene preventivne učinke, toda prekomerno pitje alkohola ima resne posledice za zdravje. Poškoduje lahko srce in jetra ter poviša tako krvni tlak kot nivo trigliceridov v krvi.
Sol
Sol je natrijev klorid, ki ima še posebno velik vpliv na krvni tlak. Tako vam bo zdravnik za zniževanje le-tega svetoval omejevanje vnosa soli predvsem tako, da si ne dosoljujete hrane in se izogibate konzervirane hrane, saj ta vsebuje veliko soli.
Priporočljiv dnevni vnos natrija ne sme presegati dveh gramov (oziroma 5 gramov kuhinjske soli na dan). Sem štejemo ves zaužit natrij, tako tisti, ki ga dodamo pri kuhanju ali pri mizi, kot natrij, ki je že prisoten v predpripravljeni hrani. Vnaprej pripravljena hrana pravzaprav vsebuje največ soli in natrija. Mnogi se sploh ne zavedajo, kateri proizvodi imajo najvišje vsebnosti. Mednje sodijo:
- sojina omaka,
- začimbne soli,
- mononatrijev glutaminat,
- soda bikarbona in
- nekateri izdelki za zniževanje želodčne kisline.
Pozorno preverite sestavine hrane in izbirajte produkte z manj natrija. Sveže sadje in zelenjava imata naravno malo natrija, medtem ko sadje in zelenjave, ki ju kupite v konzervah, lahko vsebujejo večje količine natrija.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so glavni vir energije telesa. Mednje uvrščamo vlaknine, škrob in sladkorje – torej vse od žemljic do riža, ananasa, jogurta in fižola.
Hidrate lahko delimo v dve glavni skupini:
- Sestavljeni ogljikovi hidrati: to so vrste škroba in vlaknin. V hrani to pomeni žitne izdelke, testenine, zelenjavo in sadje. Številni takšni izdelki vsebujejo malo kalorij in veliko vlaknin in so tako ključne sestavine zdrave prehrane.
- Enostavni ogljikovi hidrati: mednje spadajo sladkorji, torej jedilni sladkor, bomboni in druge sladkarije, ki imajo veliko kalorij in malo hranilnih snovi. Zmanjševanje količine enostavnih sladkorjev in sladkih pijač v vaši prehrani lahko pomaga zmanjšati vnos kalorij in tako uravnati telesno težo.
Nekatere diete oglašujejo nizek delež ogljikovih hidratov kot rešitev za čezmerno telesno težo, toda ključ za uspešno uravnavanje telesne teže je v kalorijah, ne v vrstah hrane iz katere jih dobimo. Tako kot pri ostalih virih kalorij (maščobah in beljakovinah) ogljikovi hidrati povzročajo pridobivanje telesne teže, če zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo.
Začimbe
Manj soli? Manj maščobe? Brez skrbi! Naši obroki so lahko še vedno okusni s pomočjo začimb in zelišč.
Telesna dejavnost
Prednosti redne telesne dejavnosti
Redna dejavnost ugodno vpliva na telo na več načinov. Poleg tega, da pomaga dvigniti nivo dobrega in znižati nivo slabega holesterola, tudi:
- ugodno vpliva na naše srce;
- aktivni ljudje veliko lažje nadzorujejo svojo težo;
- telesna dejavnost lahko poveča našo zmožnost za druge izboljšave, na primer spremembe v prehrambenih navadah;
- če ste telesno dejavni, se počutimo in izgledamo bolje;
- prinaša višjo samozavest;
- je odličen način za sproščanje napetosti in stresa in pomaga prebroditi negativna čustva;
- povečuje občutek energije;
- telesne dejavnosti lahko delimo z družino in prijatelji in se tudi zabavamo.
Postanimo aktivni
Ni nam potrebno trenirati kot maratonski tekači, da bi užili prednosti telesne dejavnosti. Če rednega gibanja nismo vajeni, začnimo počasi in postopno. Aktivnost lahko razdelimo v 2 fazi:
[wp_ad_camp_1]
Lahka dejavnost
- Poskusimo povečati delež dejavnosti, ki jih izvajamo stoje, npr. prepleskati sobo, oditi na sprehod z otroškim vozičkom, opraviti kaj na vrtu, likati, kuhati ali igrati glasbeni inštrument.
- Ko se počasi privajamo na telesno dejavnost, poizkusim z lahko vadbo, na primer sprehodom (24 minut za 1,6 km), pospravljanjem garaže ali kleti, mizarstvom, čiščenjem hiše, varstvom otrok, golfom, jadranjem ali namiznim tenisom.
Intenzivna dejavnost
- Nato lahko poskusimo hoditi hitreje (15 minut za 1,6 km), delati na vrtu, kolesariti, smučati, igrati tenis ali plesati.
- Sedaj smo pripravljeni na hiter sprehod (10 minut za 1,6 km), hojo navkreber, igranje košarke ali nogometa in plezanje
- Viri in literatura
Benigar M, Morenič M, Dujmovič I, Vpliv prehrane in telesne aktivnosti na raven lipidov in glukoze v krvi pri odraslih, 2013, str 29- 32 , Članek v knjigi Dietetikus
Mlinarič K, Zdravstvena vzgoja o vplivu povišanega holesterola kot dejavniku tveganja = Medical narture on influence to increase cholesterol of risk factor : [diplomska naloga], 2009, diplomsko delo, Izola 2009
http://sl.wikipedia.org/wiki/Holesterol dostopno dne 16.10.2013