Definicija nasilnega vedenja – namerno povzročanje škode, bolečine ali trpljenja
Ločimo:
- Verbalno nasilje (zmerjanje, poniževanje, vpitje, izsiljevanje, grožnje)
- Nasilno vedenje, usmerjeno na predmete
- Nasilno vedenje, usmerjeno na druge osebe
Resnici na ljubo smo včasih tudi mi zadirčni, nesramni do pacientov. Ne obvladamo vedno kritičnih situacij. Hote ali nehote izzivamo nasilje pri bolnikih z neustreznim nastopom, neznanjem, strahom. Razlog nasilnega vedenja primarni, sekundarni, terciarni.
PRIMARNO, kadar možganski bolezenski proces zajame določene strukture v centralnem živčevju in jih notranje in/ali zunanje draženje iz povečane agresivnosti stopnjuje do nasilnosti.
o SEKUNDARNO, kadar oseba z nasilnostjo odgovarja na očitne, pa tudi bolj prikrite provokativne dražljaje svojega okolja. Zanesljivo je to najpogostejša oblika nasilnega vedenja s katero se srečujemo kjerkoli in tudi pri strokovnem delu.
o TERCIARNO, kadar je nasilje direkten izraz duševne motnje, kot so v nasilje usmerjene imperativne halucinacije, uresničenje blodnjavega doživljanja ali pa take motnje zavesti, da oseba z duševno motnjo prepoznava sicer običajen dražljaj kot sovražno in ogrožajoče dejanje sočloveka ali pa kot grožnjo iz živega oziroma neživega okolja.V okolju (npr. dolgo čakanje, prenapolnjene čakalnice, neprezračeni prostori). Pri osebju (prenizka ali previsoka toleranca, osebno zapletanje v konflikte, nepoznavanje zgodnjih znakov grozečega nasilnega vedenja). Pri bolniku (hipoglikemija, intoksikacija, izkrivljeno doživljanje resničnosti, kratkostičnost). Pri svojcu (prevelika pričakovanja, premalo pozornosti, razočaranja). (M. Z. Drnovšek 2009)
Reševanje problema s področja ZN
Vsaka služba naj bi imela pripravljen poseben protokol – pri nas imamo nacionalne smernice in te služijo kot osnova, kako ukrepati ob takšnih situacijah.
Ukrepe ločimo na SPECIFIČNE in SPLOŠNE.
SPECIFIČNI ukrepi se izvajajo po vrstnem redu. Razumeti moramo njihovo
omejeno moč.
– Pri posamezniku je priporočljivo imeti pravilno in dovolj dobro diagnozo oziroma oceno stanja – ne samo v medicinskem smislu, ampak tudi v psihološkem in socialnem, saj se je znašel v zelo posebni situaciji, ki je za vsakega zelo stresna. Zavedamo se, da to ni vedno mogoče.
– Obravnava in zdravljenje se izvede, v kolikor je možno, dostopno, varno, je uporabnik pri volji, je nujno, … več možnih kombinacij. Če zahteva bolnikovo stanje, da ga je treba umiriti, da dobi zdravila, je potreben izurjen tim. Tak tim naj bi bil sestavljen iz štirih do šestih (različno glede na vire) za takšne primere posebej izurjenih oseb. Pomembno je pravočasno predvidevanje nasilnega izbruha pri uporabniku. Le to nam bo omogočilo bolj pripravljen in umirjen, ter s tem bolj strokoven odziv tima (U. Poček 2009).
Pri nasilno vedečemu pacientu se izvaja tako imenovani posebni varovalni ukrepi. Pacineta se omejuje kjer sodeluje vsaj 5 zdravstvenih delavcev, pacienta se spremlja in opazuje, torej poteka stalen nadzor in protokol se pa vsakih 15 min dokumentira da nepride do nepravilnosti seveda se o vsem obvesti zdravnika, ki predpiše tudi terapijo za pomiritev. Tako je pacient fizično omejen, kar mu potem tudi razložimo zakaj je do tega prišlo. Pri vsem tem se upoštevajo pacientova čustva, dostojanstvo in pravice.
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje študenta
Menim in mislim da je obvladovanje nasilja oz. nasilnega vedenja pri pacientu zelo pomembno saj lahko tak pacient ogroža svoje lastno zdravje, zdravje nas zaposlenih in nasploh je lahko nevaren za okolico, zato se je pomirjevanje in obvladovanje le tega potrebno lotiti pravilno. Med časom, ko sem opravljal prakso v PK Lj-Polje sem lahko videl kako poteka izvajanje PVU (posebni varovalni ukrep). Zaposleni so pacientko obvladali, ki je bila nasilna in kar neposlušna na zgodnejša opozorila, ki jih ni upoštevala. Z njo so ravnali tako kot piše v literaturi kje sem zasledil kako se obravnava nasilen pacient. Mislim da je nasilno vedenje kar pogosto v zdravstvu in moje mnenje je da ga ja potrebno obvladovati na čim boljši možni način.