Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače, so preobčutljivostna reakcija organizma na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese.
Dostopno na: http://www.zd-velenje.si/Dokumenti/CINDI/Brosura_rinitis.pdf (24. 4. 2013)
Alergijski rinitis z drugo besedo imenujemo tudi seneni nahod. Je vnetje sluznice v nosnem organu in v obnosnih votlinah. Bolezni se pri 30 – 40% ljudi v nekaj letih pridruži še astma. (Mivšek Mušič, bl.)
Alergijski rinitis je vrsta sezonske alergije in se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra. Vzrok alergijskega rinitsa je cvetni prah. Kot pri vseh alergijah je tudi pri alergijskem rinitisu najbolje, da se čim bolj izogibamo alergenom.
Težave se začnejo najpogosteje pojavljati pri najstnikih in pri mladih odraslih. Pri otrocih, mlajših od 5 let, so izredno redke. Alergijski rinitis je najpogostejša kronična bolezen dihal in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Zaradi slabega vpliva na delovne sposobnosti predstavlja veliko ekonomsko breme. (Šifrer, 2011).
Poznani sta dve vrsti alergijskega rinitisa, in sicer sezonski in celoletni.
Povzročitelj oziroma t.i. alergeni sezonskega alergijskega rinitisa so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves (po alergenski moči si sledijo: pelod breze, leske, jelše), v poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zelo (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Bolnik ima težave le nekaj tednov ali mesecev v letu. Alergijski rinitis je lahko tudi celoletni, povzročijo pa ga predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni. Tukaj pa je potrebno vedeti, da se simptomi in znaki pojavljajo vse leto.
Dostopno na: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1458 (24. 4. 2013)
http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/alergijski-rinitis-ali-seneni-nahod (24. 4. 2013)
Alergijski rinitis pomembno vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
Značilni simptomi ter znaki se pojavijo po vzpostavitvi snovi (alergen), ki povzroča preobčutljivost. Pri stiku z alergenom nastopi senzibilizacija in imunski sestav se začne tvoriti protitelesa IgE, ki se pritrdijo na mastocite v nosni sluznici. Vsak ponovni stik alergena s protitelesi povzroči degranulacijo mastocitov, sprostijo se histamin ter drugi posredniki vnetja, ki povzročijo lokalno vnetje.
Znaki alergijska rinitisa so:
- Voden izcedek iz nosu,
- Zamašen nos,
- Kihanje,
- Srbenje v nosu,
- Vnetje in srbenje oči.
Alergijski rinitis pa se kaže kot (simptomi):
- Srbenje v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu, nabreklost nosne sluznice je manj izražena, zelo pogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči s srbenjem in solzenjem (konjunktivitis).
- Pri celoletnem alergijskem rinitisu je v ospredju občutek zapore nosu, sekrecije je manj, očesni simptomi so redkost, pojavi se lahko izguba vonja.
- Bolnike poleg nosnih simptomov, pogosto spremljajo tudi utrujenost, razdražljivost in glavobol.
Prisotni so lahko vsi simptomi in znaki ali pa le nekaj izmed njih.
Sami znaki alergijskega rinitisa so podobni znakom navadnega prehlada, le da težave trajajo dlje in se vsako leto pojavijo v istem obdobju. Pri sezonskem alergijskem rinitisu nimamo povišane temperature in glavobola, nos imamo zamašen le redko, je pa prisotno srbenje v nosu, voden izcedek iz nosu, kihanje in pogosto tudi vnetje oči. Simptomi in znaki nastopijo nenadoma in trajajo ves čas vzpostavitve snovi, ki povzroča preobčutljivost. Prisotni pa so predvsem čez dan.
Diagnostika:
Pri diagnostiki sta potrebna sta dobra anamneza in klinični pregled. Za dokaz alergijskega rinitisa so potrebne značilne težave in pozitivni izvidi pri alergološkem testiranju. Samo pozitivni alergijski testi sami zase še ne pomenijo alergije. Največkrat se poslužujemo kožnih testiranj, pri katerih v bolnikovo kožo vnesemo majhne količine tistih alergenov, za katere sklepamo, da pacientu povzročajo težave.
Pri celoletnih težavah je v ospredju hišni prah ali mačja dlaka, če ima bolnik mačka oziroma je maček v bližini. Po vnosu alergenov v kožo opazujemo velikost kožne reakcije, ki jo primerjamo z reakcijo kože po vnosu fiziološke raztopine (negativna kontrola) in histamina (pozitivna kontrola). Če ima bolnik težave, značilne za alergijsko bolezen, in je test pozitiven, smo postavili diagnozo, hkrati pa pacientu omogočimo informacijo, katerim alergenom se mora izogibati. Bolnikovo kri lahko tudi pregledamo na celokupna protitelesa tipa E, katera sodelujejo pri alergijskih reakcijah. Možno je meriti prisotnost specifičnih IgE proti točno določenim alergenom. V poštev pridejo v nejasnih okoliščinah in takrat, ko je uporaba kožnih testov lahko nevarna. Smiselni so torej pri pozitivni reakciji na negativno kontrolo, pri majhnih nesodelujočih otrocih, pri hudi (anafilaktični) reakciji na določen alergen in pri bolnikih, ki zaradi jakosti težav ne morejo prekiniti s protialergijskimi zdravili. Tudi zaradi pogostega hkratnega pojavljanja astme je pri bolnikih s celoletnim alergijskim rinitisom potrebno izpeljati diagnostiko v tej smeri (Šifrer, 2011).
1 REŠEVANJA PROBLEMA S PODROČJA ZN
Zdravljenje alergijskega rinitisa se prilagodi teži, mestu in trajanju simptomov ter vplivu bolezni na samo kvaliteto bolnikovega življenja.
Kaj pa lahko bolniki storijo sami?
- Najboljši način, da preprečijo alergijski rinitis, je vsekakor izogibati se znanim alergenom.
- Pri alergijah na cvetni prah se v času cvetenja izogibajo cvetočih predelov in so raje v bolj zaprtih prostorih.
- Pri alergijah na pršice odstranijo preproge in oblazinjeno pohištvo in so temeljiti pri čiščenju stanovanja. Priskrbijo si prevleke za posteljnino in žimnice, ki ne prepuščajo pršic. Dopust preživijo v visokogorju, kjer zaradi majhne vlažnosti zraka skoraj ni pršic.
- Kadar se ne morejo izogniti alergenom, si blage in občasne težave blažijo z antihistaminikom, ki ga lahko dobijo v lekarni brez recepta. Samozdravljenje lahko traja 10 dni. Ni smiselno jemati dveh antihistaminikov hkrati, kajti če jemljejo enega, ki ni učinkovit, morda potrebujejo zamenjavo antihistaminika. Če se jim stanje ne izboljša, se posvetujejo s svojim zdravnikom, kajti verjetno potrebujejo dodatno terapijo.
- Lokalne dekongestive, ki olajšajo zaporo nosu, ne smejo uporabljati dolgotrajno, ker lahko povzročijo dodatni »medikamentozni rinitis« z okvaro nosne sluznice. Dekongestive dobijo brez recepta, uporabljajo pa jih lahko le občasno, tri dni zapored. Za izpiranje nosu in blažje zamašenosti, pa lahko uporabljajo brez omejitve fiziološko raztopino, ki je na voljo brez recepta v obliki kapljic in pršil za nos.
- Če pa so dogovorjeni za opravljanje alergoloških testov, najmanj dva dni prej ne smejo jemati antihistaminikov.
Dostopno na: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1458 (24. 4. 2013)
Preprečevanje oziroma ukrepanje alergijskega rinitisa:
Najpomembnejše je izogibanje kritičnemu alergenu, ne gre pa tudi brez zdravil. Osnovna zdravila so antihistaminiki, ki zavirajo delovanje histamina, ki se sprošča v sluznicah pri alergijskem vnetju tedaj, ko vdihavamo alergen. Antihistaminiki so danes varna zdravila, tako da se nekatera med njimi v lekarni lahko izda kar brez zdravnikovega recepta. Pri nas so na razpolago: loratadin, desloratadin, cetirizin, levocetirizin, terfenadin, ketotifen, nekateri obstajajo tudi kot kapljice za nos in oči, ali kot pršila za nos. Poleg tega so skoraj neizogibno potrebna še protivnetna pršila glukokortikoidov za nosno sluznico, ki posredno delujejo protivnetno tudi na očesno veznico. Zdravnik posreduje navodilo, kako in kolikokrat uporabiti lokalno zdravilo za sluznico, enako tudi za tablete antihistaminika. V terapijo hudega rinitisa lahko vključimo tudi tablete s protivnetnim zdravilom proti levkotrienom.
[wp_ad_camp_1]
Najvišja stopnja terapije pa je specifična imunoterapija, krajše SIT. Ta je v rokah specialistov alergologov in predstavlja dolgotrajen postopek nekakšnega »cepljenja« proti specifičnemu alergenu, ko z običajno terapijo ne ublažimo težav. Danes je ta postopek v obliki podkožnih injekcij in v obliki nanašanja specifičnega alergena na ustno sluznico. O obojem bolnika dobro poučimo, napravimo plan zanj in postopek izvajamo najmanj 3 leta, zaželeno pa je 5 let. V tem obdobju je bolnik v občasnem stiku s svojim alergologom, da prilagajata postopek in ocenjujeta doseženi uspeh te terapije. Bolniku pomagamo tudi z napovedjo aktualnih pelodov v zraku, katerim krajem naj se izogiba v določeni sezoni. Svetujemo jim tudi izbrana področja za dopust.
2 kritično mnenje
Pri alergijskem rinitisu je zelo pomembno, da bolnik pozna alergen, ki mu povzroča alergijsko reakcijo in da se tem alergenom seveda izogiba v največji možni meri.
V pnevmološki ambulanti sem spoznala, da je veliko ljudi na kaj alergičnih in da množično prihajajo na alergološko testiranje, kjer jim medicinska sestra naredi test in skozi ta test se vidi na kaj je pacient alergičen. Bilo mi je zanimivo. Zanimivo mi je bilo sodelovati tudi pri nosnem izpirku, saj sem to videla prvič.
- Povzeto po strani: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1458 (24. 4. 2013)
- Povzeto po: http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/alergijski-rinitis-ali-seneni-nahod (24. 4. 2013)
- Povzeto po: http://www.zd-velenje.si/Dokumenti/CINDI/Brosura_rinitis.pdf (24. 4. 2013)
- Mivšek Mušič E. (b.l.). Alergijski rinitis. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
- Šifrer R. (2011) Alergijski rinitis – vnetje, ki ga povzroči alergija.