Deli z drugimi!

Napačna, pogosto negativna stališča in predpostavke o onemoglih starejših, so najpomembnejše ovire za razvoj dobrih strategij na področju zdravstvenega varstva. Čeprav obstajajo tehtni dokazi, da starejši ostajajo tudi na stara leta aktivni v družbi, še vedno ostajajo stereotipi, da so odvisni, slabotni in zato v breme.

Takšen odnos omejuje svobodo starejših ljudi, da živijo življenje, ki si ga sami izberejo in njihove zmožnosti, da izkoristi veliko človeških potencialov, ki jih starejši ljudje predstavljajo. Staranje kot takšno nas ne sme skrbeti.

Skrbeti pa nas mora nezdravo staranje, ki se začne že v zgodnji letih. Kljub (splošnim) negativnimi pogledom na staranje, pa v nadaljevanju nekaj zmot in dejstev o staranju in zdravju.

1.) Tipična stara oseba ne obstaja
Za starejše osebe je značilna velika raznolikost. Nekateri 80-letniki so povsem sposobni skrbeti zase in imajo stopnjo telesne in duševne sposobnosti takšne, da se lahko primerjajo z 20-letniki. Drugi enake starosti, pa potrebujejo veliko skrbi in podpore za osnovne dejavnosti, kot so oblačenje in prehranjevanje. Zato mora biti politika oskrbe osnovana tako, da izboljšuje funkcionalne sposobnosti vseh starejših, tako tistih, ki so povsem samostojni, tistih, ki so odvisni od oskrbe drugega in za tiste nekje vmes.

2.) Raznolikost v starosti ni naključna
Velik del raznolikosti skrbeti sam zase v starosti, je posledica kumulativnih učinkov, ki vplivajo na življenje ljudi. Družbeno okolje, v katerem živimo ima močan vpliv na zdravo staranje. Na staranje vplivajo tudi dejavniki, ki so posledica vpliva družine, spola, narodnosti in finančnih sredstev. Ti dejavniki se v pozni starosti pokažejo kot rezultat, da imajo starejši ljudje z največjimi potrebami, ki so povezane z zdravjem pogosto na voljo najmanj ali manj ekonomskih in socialnih virov za njihovo izboljšanje. Politika se mora zato izogibati povečanju zdravstvenih neenakosti, na katerih temelji velik del te raznolikosti.

3.) Le majhen delež starejših oseb je odvisna od oskrbe drugega
Raziskave v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske iz leta 2011 so ocenile, da so bili prispevki starejši ljudi, prek davkov, potrošnje in drugih gospodarsko koristnih dejavnosti vredni skoraj BDP 40 milijard več kot izdatki namenjeni za njihove pokojnine, dobro počutje in zdravstveno varstvo v kombinaciji. To naj bi se povečala na 77 milijard BDP do leta 2030. Čeprav je za starejše z nizkim in srednjim dohodkom manj dokazov, je prispevek starejših ljudi v teh okoljih pomemben. Npr. v Keniji je povprečna starost t.i. malih kmetov 60 let, kljub temu pa so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano. Politika naj se zato izogibajo stereotipnim pogledom, ki vodijo k diskriminaciji posameznikov in skupin zgolj na podlagi starosti.

4.) Staranje prebivalstva bo povečala stroške zdravstvenega varstva, vendar ne toliko kot je bilo pričakovati
Čeprav je starejše prebivalstvo običajno povezano s povečano potrebo po zdravstvenem varstvu, je povezava z uporabo zdravstvenih storitev slaba. Na primer, kljub visokem porastu bolezni v okoljih z nižjimi dohodki, se starejši ljudje nagibajo k uporabi zdravstvenih storitev manj pogosto kot mlajši odrasli. V državah z visokimi dohodki je vse več dokazov, da okoli 70 leta, izdatki za zdravstveno varstvo na osebo močno padejo, zato se z dolgotrajno oskrbo zapolnijo vrzeli. Eden od načinov za nadzorovanje nepotrebnega stroška zdravstvenega varstva je zato vlaganje v sistem dolgotrajne oskrbe. To namreč omogoča ljudem, da živijo dolgo in zdravo življenje, hkrati pa se olajša tudi pritisk na povečanje stroškov zdravstvenega varstva, predvsem pri stroških zdravstvenega varstva, ki dejansko spadajo v pozno starost.

Depressed elderly man sitting all alone , health problems

5.) 70 let ni novih 60 let
Malo je dokazov, da starejši ljudje danes doživljajo življenje v boljšem zdravju, kot je bilo v primeru njihovih staršev ali starih staršev. Analiza Svetovne zdravstvene organizacije leta iz 2014, ki se je opravila v državah z visokimi dohodki je ugotovila, da čeprav se je razširil pojav odvisnosti od oskrbe drugega (opredeljeno kot situacijo, ko je potrebna pomoč druge osebe za opravljanje osnovne dejavnosti, kot so prehranjevanje in pranje), v zadnjih 30 letih niso opazili pomembnih sprememb. Vlaganje v zdravo staranje je zato ključnega pomena, da imajo države koristi od staranja prebivalstva.

6.) Dobro zdravje v starosti še ne pomeni odsotnosti bolezni
Večina ljudi, starejših od 70 let, bodo imeli več zdravstvenih težav, vendar bodo še vedno sposobni narediti stvari, ki so pomembne za njih. Kombinacija telesnih in duševnih sposobnosti neke osebe (znano tudi kot notranje zmogljivosti) je dober napovedovalec za zdravje in dobro počutje, kot prisotnost ali odsotnost bolezni. Zato je potrebno skrbeti za zdravo staranje in se ne opirati na trenutno dobro počutje.

7.) Družine so pomembne, vendar ne morejo zagotavljati oskrbe, ki jo starejši ljudje potrebujejo
Medtem, ko bodo družine vedno igrale osrednjo vlogo pri dolgotrajni oskrbi, spremembe demografije in družbenih norm pomenijo, da je nemogoče, da bi samo družine zadovoljevale potrebe odvisnih starejših. Dolgotrajna oskrba je več kot zadovoljevanje osnovnih potreb – gre za ohranitev pravic starejših oseb (vključno z zdravjem), temeljnih svoboščin in človeškega dostojanstva. To pomeni, da izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe potrebujejo ustrezno usposabljanje in podporo. Odgovornost za dolgotrajno oskrbo se tako mora razdeliti med družino, državo in lokalne skupnosti, da bi se zagotovil dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in preprečili finančne težave tako starejših kot njihovih družinskih članov.

8.) Izdatki namenjenim starejšim so naložba in ne strošek
Namesto, da se pri oblikovanju ustrezne politike na izdatke za starejšo populacijo gleda kot strošek, se mora nanje začeti gledati kot na naložbo. Sprememba v načinu mišljenja in oblikovanje drugačne politike ima lahko velike pozitivne učinke, tako na zdravje in dobro počutje starejših ljudi in za družbo kot celoto, kar vpliva tudi na socialno kohezijo. Politike morajo biti oblikovane tako, da izboljšujejo sposobnosti starejših ljudi
delati stvari, ki jih cenijo.

9.) Povezava starosti in zdravja ni samo stvar genov
Medtem, ko se zdravo staranje začne ob rojstvu z našo genetsko dediščino, lahko le približno 25% raznolikosti v dolgoživosti pojasnimo z genetskimi dejavniki. Drugih 75% je v veliki meri posledica kumulativnega učinka naših interakcij z našimi fizičnimi in socialnih okolij, kot so oblike vedenja in
izpostavljenosti v celotni življenjski poti. Veliko možnosti in ovir, s katerimi se soočamo, močno vplivajo osebnostne lastnosti, kot so naš spol in narodnosti, kot tudi naš poklic, stopnja izobrazbe in bogastva.

10.) Obvezne upokojitvene starosti ne pomagajo ustvarjati nova delovna mesta za mlade
Politike, ki izvajajo prisilno obvezno upokojitveno starost ne pomagajo ustvarjati nova delovna mesta za mlade, ampak zgolj zmanjšujejo sposobnost starejših delavcev, da prispevajo v državne blagajne. Prav tako se zmanjšajo priložnosti za podjetja, da izkoristijo zmožnosti starejših delavcev. Starost do sedaj ni bila dokazana, da je zanesljiv kazalnik za presojanje potencialne produktivnosti ali zaposljivost delavcev.

Poleg tega so raziskave v ZDA pokazale, da se večina ljudi, ki se približujejo tradicionalno upokojitveni starosti, v resnici ne želijo upokojiti. Kljub temu ima veliko držav še vedno obvezne upokojitvene starosti.

Zato mednarodne organizacije podajajo predloge, da se te diskriminacijske prakse, ki se tičejo starejših, ukinejo. Kot je razvidno, številni mit povezani s starostjo ne držijo popolnoma. Promocijo zdravja in preprečevanje bolezni pogosto obravnavamo kot socialne determinante zdravja, ki vplivajo na prilagodljiva vedenje tveganja v starosti. Socialne determinante zdravja so, kot je razvidno iz zgornjega besedila, gospodarske, socialne, kulturne in politične razmere, v katerih smo ljudje rojeni, rastemo in živimo.

Zato je potrebno zbirati informacije, ki jih opravljajo zdravstvene in druge organizacije in prepoznati dejavnike tveganja za zdravje ter se nanje ustrezno odzvati. Poskrbimo in skrbimo za zdravje že v mladosti, da ne bo bolezen zaradi nespametnega načina življenja (prej) poskrbela za nas.

Pripravil: Inštitut za dolgotrajno oskrbo, oktober 2016, povzeto po gradivih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)