Management v Sloveniji si šele utira pot v zdravstvu kot strokovna disciplina (Sirk M, 2007). V zdravstvu in zdravstveni negi pa postaja v sodobnem času profesionalna in ključna naloga vodilnih zdravstvenih delavcev (Požun P, 2003). Vodilne medicinske sestre so vedno bolj vključene v zahtevne procese in kompleksne sisteme zdravstva. Obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega managementa je za management zdravstvene nege izrednega pomena. Naloga managementa je, da v sedanjih razmerah pripelje zdravstveno nego na raven, kjer bodo medicinske sestre enakopravno odločale o procesu upravljanja zavodov, v katerih je zdravstvena nega sestavni del sistema zdravstvenega varstva (Sirk M, 2007).

V managementu zdravstvene nege morajo biti kadri s pozitivnimi stališči, vešči timskega dela s prisotno inovacijsko motivacijo. Management je ena pomembnih funkcij, pogosto opredeljen kot najpomembnejša funkcija v organizaciji. Management mora spodbujati rezultate in uspešnost organizacije.

 

Pozornost managementa je usmerjena k razvoju človeka, k smotrni in učinkoviti izrabi človeških virov, usposabljanju vodilnih kadrov, da pridobijo novo znanje, nove sposobnosti in veščine (Tummers G et al, 2002). Nova filozofija managementa ustvarja partnerstvo s sodelavci za doseganje organizacijskih ciljev. Management današnjega časa mora iskati svojo konkurenčno prednost v sposobnostih, da izkoristi znanje svojih zaposlenih.

 

Zadovoljstvo zaposlenih izhaja iz medčloveških odnosov. Komunikacija in medčloveški odnosi so eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Torej zadovoljstvo medicinskih sester kot element kakovosti pomembno vpliva na produktivnost zdravstvene nege, na zadovoljstvo bolnikov in posledično na stroške zdravljenja.

TIM IN TIMSKO DELO
Tim je skupina ljudi, ki uspešno sodelujejo pri reševanju nalog (Fabjan M, 2004). Gre za medsebojno sodelovanje med posameznimi člani in aktivno prilagajanje skupnemu cilju. Tim je potrebno razviti iz delovne skupine. Vsakemu članu se dodeli individualna naloga, za katero je odgovoren, le-to pa lahko v celoti opravi le s sodelovanjem celotnega tima. To pomeni, da se naloge med seboj prepletajo in močno povezujejo. Člani med seboj sodelujejo pri postavljanju ciljev in sprejemanju odločitev. Tukaj je tudi pomembno usklajevanje različnih mnenj. Tako je poleg individualne prisotna timska/skupinska odgovornost (Štemberger Kolnik T, 2008).

Dejansko pa strokovni tim lahko deluje po načelu osebne svobode in odgovornosti. Timsko delo je delo samostojnih članov.

Dejavniki, ki so pomembni za dober tim so: sodelovanje in s tem prilagajanje, komunikacija, občutek pripadnosti, odnosi, medsebojno doživljanje in komunikacija.

SODOBNA ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE NEGE

v zadnjih nekaj letih se je zdravstvena nega v Sloveniji zelo razvila. Značilno je, da se pojavljajo vse večje težnje po strokovnih in organizacijskih spremembah, po novi orientiranosti zdravstvene nege in težnja po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju zdravstvene politike (Sirk M, 2007).

VLOGA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE V ZDRAVSTVENEM TIMU

Operacijske medicinske sestre so članice širšega zdravstvenege tima, v katerem načrtujejo in izvajajo celotno perioperativno zdravstveno oskrbo bolnika. Svoje delo opravljajo timsko usklajeno, strokovno odgovorno in samozavestno. Na tem področju dela potrebujejo ustrezno znanje, izkušnje, sposobnosti in povezovanje z ostalimi člani zdravstvenega in negovalnega tima.

V času svoje kariere so morajo nenehno izobraževati, strokovno razvijati in se približati zdravstvenem timu v smislu boljše komunikacije. Poleg teh pa morajo skrbeti za kakovost perioperativne zdravstvene nege in preprečevati morebitne strokovne napake pri delu. To jim omogoča ugled, napredek stroke in zadovoljstvo bolnikov (Fabjan M, 2004).

POMEN KOMUNIKACIJE V ZDRAVSTVENEM TIMU

Komuniciranje v timu je ključnega pomena za vzpostavljanje odnosov, izmenjavo stališč in mnenj, idej, vrednot, sodelovanja in razvoja tima. Komuniciranje je nosilec socialnih dogajanj, saj omogoča, da posameznik uporabi izkušnje drugih članov tima in doseže rešitev nekega problema ali naloge, kateri sam ne bi bil kos. Komunikacija omogoča razvoj tima, saj sta nenehno medsebojno obveščanje in izmenjava mnenj pogoja za sodelovanje in odločanje. Komunikacija vpliva na gradnjo in ohranjanje odnosov znotraj tima (Trotovšek T; Škrabl N; Mrak Z, 2005).

Komunikacija je bistvenega pomena, saj s svojo verbalno in neverbalno dimenzijo omogoča, usmerja, podpira ali celo zavira procese, ki so prisotni pri timskem delu. S komunikacijo se v timu razrešijo tudi notranje težave. Namreč ni ustanove oziroma tima, v katerem ne bi bilo konfliktov zaradi neusklajenega dela med zaposlenimi. Nekomunikacija med člani tima je nemoralna do zaposlenih in ogroža celo bolnika. Napake v komunikaciji lahko nastopijo v verbalni ali pisni izmenjavi sporočil med zaposlenimi. Zato bi morali med zaposlenimi v zdravstvenem timu potekati odprti dialogi, saj bodo le tako zagotovili varnost pacienta in razumevanje med zaposlenimi.

 

ZADOVOLJSTVO MEDICINSKIH SESTER

Management v zdravstvu in management zdravstvene nege posvečata raziskovanju kakovosti delovnega življenja, zadovoljstvu, motiviranju medicinskih sester vedno večjo pozornost. Številne raziskave o merjenju kakovosti dela in življenja medicinskih sester so pokazale, da je potrebno večati stopnjo zadovoljstva medicinskih sester. Izboljšati je treba tiste dejavnike v delovnem okolju, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitve, stresa, »burn out« sindroma in odliva kadra iz poklica (Shanafelt T, 2007).

Zadovoljstvo medicinskih sester kot element kakovosti managementa, pomembno vpliva na produktivnost zdravstvene nege, na zadovoljstvo bolnikov. Vse to pa posledično zmanjša stroške zdravljenja in zdravstvene nege. Novejši trendi v raziskovanju zadovoljstva so usmerjeni v merjenje »performance managementa«. To pomeni merjenje zadovoljstva v povezavi z zahtevnostjo izvedbe zdravstvene nege. »Performance management« in novo oblikovanje dela sta elementa, ki lahko prispevata k humanizaciji delovnega življenja medicinskih sester (Medar V, 2004).

Zadovoljstvo zaposlenih je tista prvina, ki danes postaja enakovredna zadovoljstvu uporabnikov. Posameznik goji do svojega dela različna pričakovanja, želje, predstave in potrebe. Pomembno je tudi omeniti, da bodo zaposleni zadovoljni s svojim delom, ko jim bo ta omogočal uskladitev njihovih pričakovanj in vrednot. Vsak posameznik ima svoje vrednote in želje ter predstave o delu, ki ga opravlja (Jenkins K; Wong D, 2001). To pa tudi vpliva na posameznika ob spremembah delovnih pogojev. Če posamezniku spremenimo ali odvzamemo tisto, kar mu je pomembno na deovnem mestu in kar visoko vrednoti, neizbežno sprostimo val nezadovoljstva. Stopnja posameznikovega zadovoljstva je odraz subjektivne ocene, razlik med tem kar mu delovno mesto nudi in kar sam od njega pričakuje. V to vključujemo plačo, odnose med zaposlenimi, priložnost za napredovanje in način dela. Katera pa bo posamezniku pomembna, je odvisno od njegovih pričakovanj, ki jih goji do dela.

Zadovoljstvo na delovnem mestu je izpolnitev in nagrada, ki izhaja iz dela samega. Ni samo denar, nagrada in dopust (Trotovšek T; Škrabl N; Mrak Z, 2005). Gre za dobre občutke, ki jih medicinska sestra dobi z opravljenim delom. Zadovoljstvo na delovnem mestu nastopi, ko zaposleni oziroma medicinska sestra sprejme delo, kakršno je in izkoristi vire zadovoljstva, ki jih delo prinaša. Dobri občutki in zadovoljstvo na delovnem mestu lahko izhajajo iz visoke delovne storilnosti, kvalitetnega dela, novih veščin, sodelovanja v timu, možnosti osebne rasti in sprejemanja pohval ter dobrih odnosov med sodelavci (Medar V, 2004). V eni raziskavi sem zasledila, da so medicinske sestre, sploh tiste z višjo izobrazbo, bolj zadovoljne s svojim delom, kar si lahko razložimo tudi tako, da višji kot je položaj medicinske sestre, bolj je zadovoljna s svojim delom.

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZADOVOLJSTVO PRI DELU

Prvi, ki je definiral oblikovanje dela je bil Davis leta 1966. oblikovanje dela pomeni opredeliti vsebino dela, metode dela in odnose pri delu z namenom, da se zadovoljijo tehnološke, organizacijske, socialne zahteve in potrebe kadra. Cilji oblikovanja dela so torej zadovoljiti potrebe organizacije in tudi potrebe posameznika (njihovi interesi, pričakovanja). Delo je potrebno oblikovati tako, da se optimalno poveča stopnja notranje motivacije tistim, ki lahko izboljšajo izvedbo delovnih nalog in vplivajo na produktivnost dela.

Zadovoljstvo medicinskih sester je odvisno od njihove obremenjenosti pri delu. Na zadovoljstvo pomembno vplivata vsebina dela medicinske sestre in delovno okolje (Aronson K R et al, 2005). Značilnosti dela, avtonomija pri delu, stopnja rutinskega dela, povratne informacije o delu, jasno definirane vloge, močno vplivajo na zadovoljstvo. Dejavniki okolja kot so odnosi, vodenje, stres, možnosti napredovanja, odločanje, imajo manjši vpliv na zadovoljstvo. Za medicinske sestre je pomembno samostojno delo, delo v timu, medsebojni odnosi, možnost pridobivanja znanja. Veliko jim pomenijo tudi pohvale, spoštovanje sodelavcev in bolnikov. Osebni dohodek ni najpomembnejši in z njim v večini niso zadovoljne.

Glavni vzroki nezadovoljstva medicinskih sester so preobremenjenost z delom, za dobro opravljeno delo ne dobijo nobene pohvale, imajo majhne možnosti nadaljnjega izobraževanja in majhen vpliv pri reševanju problemov. Poleg teh pa so še slaba organizacija dela in slabi medsebojni odnosi. Dolgotrajen stres in nezadovoljstvo pa privedeta do poklicnega izgorevanja in pomanjkanja navdušenja za delo. »Burn out« sindrom je sindrom pomanjkanja zanimanja za delo, za skrb za paciente. Zaposelni ima občutek, da njegovo delo nima smisla. Vse to pa vpliva tudi na sodelavce, s katerimi dela (Bos J T et al, 2009). To lahko tudi vodi do zmanjšanja kvalitete zdravstvene nege. Razumevanje poklicnega nezadovoljstva delavcev je ključnega pomena za vsako zdravstveno organizacijo (Clay-Warner J et al, 2005). Tukaj lahko omenimo tudi, da je vrednotenje pacientovega zadovoljstva odraz kakšna je kakovost zdravstvene nege. Bolniki najbolj občutijo nezadovoljstvo medicinskih sester, saj se to odraža z načinom dela in njihovega odnosa do bolnikov.

OBREMENJENOST OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Na področju zdravstvene nege je prišlo v zadnjih desetletjih do velikih sprememb, ki so posledica spremenjenega odnosa do družbe in posameznika, do zdravja in zdravstvenega varstva. Proces, na katerega je imelo okolje velik vpliv, je spremenil tradicionalno pojmovanje vloge medicinske sestre.

Pomemben dejavnik, ki se danes pojavlja na vseh delovnih mestih je psihičen dejavnik-stres. Stres pomeni stisko, ki jo človek občuti zaradi številnih in različnih pritiskov, neugodnih vplivov ali pomanjkanja določenih vzpodbud.

Med pomembnimi agensi, ki vplivajo na posameznika, je preobremenjenost z delom, predvsem občutek, sa ne more narediti vse pravočasno, a ne znaš in ne želiš ga narediti površno. Znaki stresa se pojavijo na področju duševnosti (glavoboli, šumenje in brnenje v ušesih, negotovost), na telesnem področju (zbadanje v zatilju, tremor rok, občutek pomanjkanja zraka), v medsebojnih odnosih (sodelavci so težavni, občutek, da življenje zajema le delo in spanje), na čustvenem področju (apatija, razdražljivost, obup, huda tesnoba, nemoč) (Bohinc M, 2000).

Delo medicinskih sester je zelo naporno. Zahteva veliko energije in tudi časa. To pomeni, da imajo zaposleni le malo časa za svoje privatno življenje. Ženska populacija je velikokrat manj zadovoljna z delom kot moška. To pomeni, da imajo ženske velikokrat postavljene višje cilje in zahteve (Seifert T A; Umbach P D, 2008).

 

OBREMENITVE IN ŠKODLJIVOSTI PRI DELU

Tehtnica človekove reaktivnosti in zahtevnosti delovnega mesta mora biti ves čas v dinamičnem ravnovesju, ki ga vzdržujejo zahteve dela in dejavniki okolja (Plaznik M, 2002).

Obremenitve tako razdelimo na:

Ø  Nefiziološke delovne razmere:

­      Delovni čas

­      Tempo dela, intenzivnost dela

­      Slaba organizacija dela

­      Preobremenjenost posameznih organskih sistemov in organov

 

Ø  Škodljivi fizikalni dejavniki:

­      Mikroklima

­      Mehanski vplivi

­      Sevanja

­      Razsvetljava (umetna svetloba, močne operacijske luči)

 

Ø  Škodljivi kemični dejavniki

­      Škodljivi plini in pare (razna razkužila, anestetiki, narkotiki)

­      Aerosoli s svojimi učinki (toksičnimi, iritativnimi, alergogenimi)

 

Ø  Škodljivi psihološki dejavniki

­      Odgovornost in delo z ljudmi

­      Časovni pritiski

­      Nefiziološki ritem, nesocialen ritem (dežurstva, nadomeščanje)

 

HUMOR NA DELOVNEM MESTU

Področje dela medicinske sestre je zdravstvena nega, ki postaja vsak dan vse bolj zahtevna. Negovalne intervencije so vse bolj zahtevne kot tudi pacienti sami. Proces zdravljenja in zdravstvene nege vse bolj temeljita na medsebojnih odnosih in partnerstvu, ki zahtevata od obeh strani veliko sodelovanja in razumevanja. Medicinkse sestre preživijo veliko časa ob pacientih, zata je pomemben element njihovega dela tudi humor. Pomemben je kot dejavnik kakovosti dela, odnosov v timu in zadovoljstvu medicinskih sester pri delu. Prav tako je tudi humor učinkovito sredstvo pri preprečevanju sindroma izgorevanja (Jerčič L; Kersnič P, 2004)

Tako nasmeh kot neverbalna komunikacija sta pri delu medicinskih sester zelo pomembna. Ob toplem nasmehu človek doživlja občutek olajšanja in sprostitve. Nasmeh je torej pozitivno čustvo in vpliva na razpoloženje ter zdravje. Tukaj lahko omenim tudi znan pregovor, da je smeh pol zdravja. Dolgotrajen stres in negativna čustva negativno vplivajo na imunski sistem, na naše zdravje.

Humor si razlagamo kot sposobnost, da človek razume smešno plat nekega dogodka. Gre za nezlobno prikazovanje smešnih dogodkov in situacij v življenju. V razvoju smisla za humor obstajajo velike individualne razlike. Ljudi običajno delimo na tiste s smislom za humor in na tiste, ki ga nimajo.

 
FUNKCIJE HUMORJA

Humor nam omogoča podajanje občutljivih ali pomembnih sporočil, vzdrževanje socialnih stikov in nazadnje tudi zmanjšuje napetost med ljudmi. Sociologi so mnenja, da humor opravlja pomembno nalogo socializacije posameznika v skupini in skupine v skupnosti. Smeh osvobaja človeka različnih psihičnih stresov in težav vsakdanjega življenja.

Smeh je naravni pojav, ki se pojavlja v različnih situacijah. Največkrat je posledica zadovoljstva. Njegovo nasprotje je jok. Smeh sprošča človekove notranje konflikte in osvobaja notranje napetosti. Pogosto slišimo, da je smeh naravno zdravilo (Jerčič L; Kersnič P, 2004).

Zadovoljstvo medicinskih sester kot element kakovosti managementa pomembno vpliva na produktivnost zdravstvene nege in zadovoljstvo bolnikov (Le May S et al, 2005). Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo medicinskih sester so zadostno število zaposlenih, samostojnost pri delu, spoštovanje, soodločanje pri delu, poklicna rast, kakovostna obravnava bolnika, dobri medsebojni odnosi, pripadnost delovni skupini in tako naprej (Jerčič L; Kersnič P, 2004).

Prosti čas je izredno pomemben za vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja za odmik od vsakdanjih problemov. Preživljanje prostega časa ima velik pomen za počutje na delovnem mestu. Preprečuje sindrom izgorelosti na delovnem mestu, ugodno vpliva na razvoj človeka in njegovo psihofizično blagostanje.

 

SPREMEMBE V ORGANIZACIJI IN MANAGEMENTU

Za dvig motivacije in zadovoljstva operacijskih medicinskih sester bi  bilo potrebno storiti naslednje (Bohinc M, 2000) :

­      Določiti delokrog dela in naloge medicinskih sester, natačno opredeliti njihove kompetence, odgovornosti in dolžnosti

­      Zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo

­      Zagotoviti možnost sodelovanja pri organizaciji dela in možnost povratne informacije o njihovem delu, napredku in pomankljivostim, ki jih morajo odpraviti

­      Spodbujati nove ideje, samoiniciativnost in kreativnost v timu

­      Pohvaliti sodelavca za dobro opravljeno delo

­      Razvijati timski model dela, kar medicinski sestri omogoča samostojnost in odgovornost za opravljeno delo

 

NAMEN RAZISKAVE

Z to raziskavo bi želela ugotoviti, kateri dejavniki dvigujejo in kateri znižujejo raven zadovoljstva medicinskih sester pri delu. Zanimajo me tudi kakšni so medsebojni odnosi v zdravstvenem timu. Ko sem bila namreč na praski na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in terapijo operativnih strok, so nas opozorili na veliko tekmovalnost med zaposlenimi, ki je pri njih prisotna. Tako, da me zanima kako in koliko to vpliva na njihovo delo.

 

METODE DELA

Pregled in iskanje literature s pomočjo podatkovnih baz ( CINAHL, MEDLINE, COBBIS, GOOGLE UČENJAK, ERIC, JUPS) ter s pomočjo vsebinskega kataloga, pregled slovenske in  tuje knjižne literature, internetni viri.

Pri izdelavi seminarske naloge bom uporabila deskriptivno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta bo zajela medicinske sestre zaposelne na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kliničnega centra v Ljubljani. Vsebovala bo vprašanja o njihovi starosti, spolu in stopnji izobrazbe, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo zadovoljstvo z delom, o medsebojnih odnosih in odnosih z nadrejenimi. Vprašanja bodo zaprtega in odprtega tipa. Rezultate anket bom predstavila v obliki besedila, grafov in tabel. Na anketi bo razidno kdo je anketo izdal in kakšen je njen namen. Na koncu ankete bo tudi zahvala za sodelovanje.

 

RAZPRAVA

Zadovoljstvo pri delu se razlikuje od človeka do človeka. Lahko tudi rečemo, da je zadovoljstvo ocena dela, ki si jo delavec ustvari o delu in delovnem okolju. Zadovoljstvo je tista stopnja pri delu, pri kateri so izpolnjene potrebe medicinske sestre. Zadovoljstvo na delovnem mestu je izpolnitev in nagrada, ki izhaja iz dela samega. Pomembni niso samo denar, dopusti in nagrade, temveč tudi dobri občutki, ki jih medicinska sestra dobi z opravljanjem dela.

Dobri občutki in s tem tudi zadovoljstvo na delovnem mestu, lahko izhajajo iz visoke storilnosti, kakovostnega dela, učenja veščin, sodelovanja v timu in možnosti osebne rasti in sprejemanja pohval.

Zadovoljstvo medicinskih sester je tudi odvisno od stopnje obremenitve pri delu. Nezadovoljstvo pa povzroča nizko delovno storilnost, slabšo produktivnost in seveda v skrajnem primeru zapuščanje delovnega mesta. Ostajanje na  delovnem mestu je pomemben kazalec zadovoljstva z delom.

Iz različnih raziskav in literature sem lahko razbrala, da so medicinske sestre v Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok na splošno zadovoljne s svojim delom. Kljub veliki obremenjenosti in napornem delovnem času jih najbolj motivirajo dobri medsebojni odnosi in seveda razgibano delo, ki ga to področje ponuja.

SKLEP

Ljudje smo različni. Nekateri so bolj ambiciozni in drugi manj. Tako je tudi pri delu. Nekateri imajo višje standarde in cilje, drugi spet manjše. Skupno pa je, da vsi želijo opravljati delo, ki nas izpolnjuje in navdihuje.

Pri delu se zaradi različnih karakterjev velikokrat pojavijo težave. Le-te pa je možno odpraviti z dobro komunikacijo in tudi organizacijo dela. Svoje zadovoljstvo ljudje izžarevajo in dajejo drugim. Uspeh zdravstvenih ustanov in oddelkov je odsev zadovoljstva posameznika.

Bistven element kakovosti dela v zdravstvu je kakovost medsebojnih odnosov zaposlenih in zadovoljstvo z delom. Poklic medicinskih sester je zelo stresen in naporen. Dejstvo je, da ljudje malo pozornosti posvečajo potrebam in stiskam tistih, ki skrbijo za druge.

Delo operacijskih sester vsebuje številne psihične in fizične obremenitve, ki lahko privedejo do izčrpanosti in nezadovoljstva. Zato je pomembno preprečevati dejavnike, ki bi lahko povzročili nezadovoljstvo pri delu in tudi izčrpanost.

LITERATURA in VIRI

1.      Plaznik M (2002). Psihična in fizična obremenjenost operacijske medicinske sestre. Zbornik XIII – Kakovost operacijske zdravstvene nege danes za jutri. Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije, Portorož.

2.      Trotovšek T, Škrabl N, Mrak Z (2005). Zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege, zaposlenih v operacijskem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Zbornik XX – Kadrovski normativi in razmejitev del v operacijski zdravstveni negi. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, Ljubljana.

3.      Fabjan M (2004). Komunikacija operacijske medicinske sestre v zdravstvenem timu. Zbornik XVIII – Zagotavljanje perioperativne zdravstvene nege v koraku z razvojem operativnega zdravljenja bolnikov. Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije, Novo mesto.

4.      Medar V (2004). Zadovoljstvo medicinskih sester pri anesteziji – element kakovosti managementa zdravstvene nege. Zbornik XVII – Perioperativna zdravstvena nega. Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije, Ljubljana.

5.      Štemberger Kolnik T (2008). Vpliv komuniciranja med zaposlenimi v organizaciji na njihovo zadovoljstvo pri delu. Univerza na primorskem, Fakulteta za management, Koper.

6.      Jerčič L, Kersnič P (2004). Medicinska sestra in humor na delovnem mestu. Obzor Zdr N 38; 275-285.

7.      Požun P (2003). Management zdravstvene nege v Kliničnem centru. Obzor Zdr N 37; 5-11.

8.      Sirk M (2007). Management in vodenje v zdravstveni negi. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Maribor.

9.      Bohinc M (2000). Zadovoljstvo medicinskih sester kot element managementa v zdravstveni negi. Evropska skupnost in management: Zbornik posvetovanja z mednarodno udeležbo; 637-645.

10.  Tummers G et al. (2002). Work organization, work characteristics and their psychological effects on nurses in the Netherlands. International journal of stress management, Vol 9, No 3.

11.  Bos J T et al. (2009). Work characteristics and determinants of job satisfaction in four age groups: University employees’ point of view. Int arch occup environ health 82; 1249-1259.

12.  Seifert T A, Umbach P D (2008). The effects of faculty demographic characteristics and disciplinary context on dimensions of job satisfaction. Res high educ 49; 357-381.

13.   Le May S et al. (2000). Patient satisfaction whit anesthesia services. Canadian journals of anasthesia; 153-161.

14.  Clay-Warner J et al. (2005). Organizational justice and job satisfaction. Social justice research, vol.18, no.4.

15.  Aronson K R et al. (2005). Job satisfaction as a function of job level. Administration and policy in mental health, vol.32., no.3.

16.  Jenkins K, Wong D (2001). A survey of professional satisfaction among Canadian anaesthesiologists. Canadian journal of anasthesia; 637-645.

17.  Shanafelt T (2007). A career in surgical oncology – finding meaning, balance and personal satisfaction. Annals of surgical oncoloy 15(2); 400-406.

Popovič J (2003). Motivacija za poklic operacijske medicinske sestre. Zbornik XVI – Management v operacijski zdravstveni negi; 15-17.