Zdravje se danes ne obravnava več kot naravna danost, pač pa je pogojeno z našim načinom življenja. Že od malih nog je zdravju potrebno posvečati veliko pozornost saj se nespametna dejanja kažejo kasneje v življenju. Dandanes nas tako mediji kot sama družba opozarjajo, da se je potrebno pravilno prehranjevati, prav tako pa tudi redno gibati in se sproščati. Ker smo del družbe in se od nje ne moremo ločiti se prepustimo toku družbe. Danes biti zdrav, oziroma skrbeti za zdravje delno pomeni tudi sinonim za srečo (Ule, 2009).

Bolezen, še posebej če je kronična, pa velikokrat pomeni  prelomnico ali rušilno dejstvo v človekovem življenju. Če gre za kronično bolezen, je to dejstvo še toliko bolj obremenjujoče za človeka, saj pomeni doživljenjsko spopadanje s težavami, ki jih prinaša bolezen, ob enem pa tudi vseskozno prilagajanje bolezni.

Tukaj se pacienti pogosto znajdejo med razkolom ohranjanja načina življenja, ki ga poznajo od prej, na drugi strani pa se morajo pacienti soočati s svojo spremenjeno telesno podobo ter čustvi žalosti, predvsem pa z negotovostjo in strahom ki ga prinese kronična bolezen. Sprememba v načinu življenja je zelo pogosta, poleg tega pa postanejo nedosegljivi tudi nekateri cilji  in želje (ibid.).

V teoretičnem delu prestavljamo nekatere osnovne pojme seminarske naloge, ter znanja ki predstavljajo izhodišče na katerem je opredeljen problem seminarske naloge, poleg tega pa pripomorejo k boljšemu bralčevemu razumevanju seminarske naloge.

Kronična bolezen

Kronična bolezen je ponavadi dolgotrajna in je zato velika ovira v človekovem življenju, saj človeka ne prizidane le fizično, pač pa tudi psihično in socialno. Ponavadi ni najhujše to, da je človekovo telo zaradi bolezni okvarjeno ali prizadeto, največkrat so najbolj prizadeti človekovi občutki doživljanja, njegova čustva ter njegovi odnosi do družbe. Velikokrat samopodoba človeka postane ranljiva, posledično pa tudi njegovo življenje postane negotovo.

Spopadanje s kronično boleznijo je zato veliko več kot le telesna oziroma fizična bolečina, je predvsem spopadanje s socialnimi in psihičnimi problemi ter težavami, ki jih prinese bolezen. Velikokrat pa se pojavijo tudi razni strahovi in negotovost, ki so predvsem povezani s sprejemanjem bolezni tako samega človeka kot tudi družbe. Prav posledice ki jih prinese bolezen so ponavadi veliko bolj obremenjujoče kot sama bolezen, zato je pritisk na človeka še večji. Pacienti s kronično boleznijo so zato pacienti celo življenje, saj je zdravljenje kronične bolezni dolgotrajno oziroma doživljenjsko (Kersnik, 2013).

Tako v svetu, kot tudi pri nas je pacientov s kroničnimi boleznimi vedno več. Ker je pojavnost kroničnih obolenj vse večja je potrebno povečevati tudi zdravstveno oskrbo, na katero pa zelo vpliva veliko dejavnikov; največji je predvsem staranja svetovnega prebivalstva. Prav tako imajo velik pomen tudi demografske spremembe, ki vplivajo na zdravstveno politiko po vsem svetu, najbolj in najprej pa v razvitih delih sveta (Štemberger Kolnik, Klemenc, 2010).
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

KOPB je najpogostejši razlog obolevnosti in smrtnosti tako v manj razvitih državah, kot tudi v bolj razvitih državah sveta (Chetty et al., 2006).

KOPB je kronično obolenje dihal, za katerega je značilno predvsem kronični kašelj, kratka sapa ter povečano, tako nastajanje kot tudi izločanje sluzi oziroma izpljunkov. Pri KOPB-ju se poškodujejo majhne dihalne poti (premera manj kot 3mm), ki se začnejo brazgotiniti in se tako zožijo. Poleg dihalnih poti pa so prizadeti tudi pljučni mešički, kjer sicer  kisik še vedno prehaja iz vdihanega zraka v kri, vendar pa zaradi bolezni pljučni mešički začnejo propadati ter tako med njimi nastanejo votlinice, ki se napolnijo z zrakom. Ker so vsakršne spremembe na pljučih trajne, opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki pa ni odpravljiva (“Kronična obstruktivna pljučna bolezen”, 2008).
Vzroki za nastanek KOPB

Najpogostejši vzrok zaradi katerega ljudje zbolijo za KOPB je kajenje. Cigaretni dim škoduje celotnim pljučem, še prav posebej pa dihalnim potem, v katerih nastane sluz ki jo bolnik vsakodnevno izkašljuje. Za KOPB zboli približno 20% kadilcev, zakaj prav toliko, pa še ni znano. Kajenje pa ni edini razlog za nastanek KOPB, med vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak ter izpostavljenost dimu kot produkt gorenja lesa (“Kronična obstruktivna pljučna bolezen”, 2008).

Kot posledica KOPB pa v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 oseb (“Kronična obstruktivna pljučna bolezen”, 2008)

Simptomi KOPB

Najpogosteje pojavljeni simptomi pri pacientih s KOPB  so: kronična in napredna dispneja, kašelj ter izmeček iz pljuč. Poleg teh simptomov, ponavadi bolnika s KOPB pestijo tudi sistemske posledice bolezni, oziroma druge spremljajoče diagnoze, kot so srčno popuščanje, propadanje skeletnih mišic, naraščanje tveganja za kardiovaskularne bolezni, normocitna anemija, osteoporoza in depresija. Poglavitni simptom pa je seveda dispneja (GOLD, 2010)

 

Diagnosticiranje KOPB

Pri pacientih s sumom na KOPB, lahko s naborom preiskav pljučne funkcije postavimo ustrezno diagnozo (Cuzelj Cennčič, 2013).

Najbolj osnovna preiskava pljučne funkcije je Spirometrija. Veliko podatkov glede poteka bolezni, resnosti in sami napovedi izida le te, nam omogoča merjenje vitalne kapacitete (VC) in forsiranega ekspiratornega volumna v prvi sekundi izdiha (FEV1). Z zmanjšanjem razmerja FEV1/VC, potrdimo lahko obstrukcijo. Za diagnozo obstrukcije ne potrebujemo dodatnih preiskav. Pri Spirometriji vedno izvedemo tudi meritve počasne vitalne kapacitete (VC ali SVC), ker pri bolnikih s povečano popustljivostjo dihalnih poti in celotnega parenhima (npr. pri pljučnem emfizmu) z meritvijo forsirane vitalne kapacitete izmerimo lažno premajhno vrednost. Tako izmerjeno vitalno kapaciteto tudi uporabimo za izračun indeksa obstrukcije (FEV1/VC) (Fležar M. et al. 2011).

Bronhodilatatorni test, ki ga prav tako uporabljamo pri bolnikih, ki smo jim prvič v življenju izmerili obstrukcijo, ima precej majhno diagnostično vrednost. Test pomaga pri razlikovanju med astmo in KOPB, vendar ima diagnostični pomen le v primeru, da se pretoki in volumni po dajanju bronhodilatatorja popolnoma normalizirajo (ibid.).
Stopnje KOPB

Do nedavnega je ocena težavnosti KOPB, prav tako pa tudi izbira zdravil slonela na stopnji zmanjšanja postbronhodilatacijskega forsiranega volumna v prvi sekundi (FEV1). FEV1 pa žal slabo opiše samo bolezen. FEV1 nam pokaže da imajo bolniki s hujšo stopnjo zmanjšanja FEV1  pogostejša poslabšanja KOPB prav tako pa tudi umirajo pogosteje od tistih, ki sej jim FEV1 še ni tako zelo zmanjšal.

FEV1 zelo slabo, če sploh, prikaže klinično sliko pacienta s KOPB. Tako da ni pomembne zveze med FEV1 in kakovostjo življenja, telesno zmogljivostjo ali stopnjo dispneje, kar pa sodi med osnovne cilje zdravljenja. Prav zaradi tega so izvedenci, ki oblikujejo svetovne smernice za obravnavo bolnikov s KOPB (Smernice GOLD) ta spoznanja upoštevali, ter tako preoblikovali smernice, da se stopnja KOPB sedaj določa ne le samo na osnovi FEV1.

 

Tabela 1: Spirometrične stpnje KOPB po GOLD lestvici.

Spirometrična stopnja GOLD
Skupno vsem: FEV1/FVC < 70%
GOLD1: BLAGA
FEV1 ≥ 80 % norme
GOLD2: ZMERNA
50 % ≤ FEV1 ≤ 80 % norme
GOLD3: HUDA
30 % ≤ FEV1 < 50 % norme
GOLD4: ZELO HUDA
FEV1 < 30 % norme
FEV1 = Forsiran ekspitatorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi; FVC = Forsirana vitalna zmogljivost

 

Obravnava pacienta s kopb

Z vidika zdravstvene nege  medicinske sestre obravnavajo pacienta s kroničnim obolenjem na vseh nivojih zdravstvenega varstva in v vseh starostnih obdobjih. V primarnem zdravstvenem varstvu medicinske sestre s pravilnim pristopom k človeku, z vsebinami s področja promocije zdravja in zdravstveno vzgojnim delom zajamejo večji del prebivalstva v lokalni skupnosti (Štemberger Kolnik, Klemenc, 2010).

Medicinske sestre se s pacientom s kroničnim obolenjem srečujejo tako v času zdravljenja in rehabilitacije. Učijo ga predvsem sprejeti svoje stanje, z njim živeti, tudi reševati njegove zaplete. V bolnišnicah pacienta pripravljajo na prihod domov, ga naučijo (ali njegove bližnje) skrbeti za osnovne življenjske aktivnosti, za čim bolj samostojno življenje, za samospoštovanje, kar je ključni del socializacije. Specifično oskrbo potrebuje starostnik – saj so ponavadi najbolj pogost pacient s kronično boleznijo. V obravnavo kroničnih pacientov pa je neizbežno sodelovanje medicinske sestre z drugimi strokovnjaki v zdravstvenih timih in izven njih (ibid.).

 

Vloga DMS (diplomirane medicinske sestre) pri obravnavi bolnika s KOPB

Vloga DMS pri bolnikih, ki so samostojni in rabijo pretežno zdravstveno vzgojo je nadzor nad boleznijo. Zdravljenje, vodenje bolnika in zdravstvena vzgoja, so prilagojeni glede na stopnjo težavnosti. Bolnika v ambulanti mora medicinska sestra motivirati za učenje vsebin o KOPB, ga seznaniti o naravi bolezni, vplivih kajenja, pravilnem dihanjem, zdravilih, učinkih dihalne rehabilitacije in pričakovanim potekom bolezni (Kadivec, 2011).
Namen in cilj raziskovanja

Obravnava medicinske sestre pri bolniku s KOPB je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje te bolezni, prav tako pa je pomembno samega pacienta voditi skozi potek bolezni in ga spremljati tudi po tem ko je odpuščen iz bolnišnice, zato je namen raziskovanja v tej seminarski nalogi predstaviti kako lahko medicinska sestra vpliva na potek zdravljenja pacienta s KOPB, prav tako pa je namen ugotoviti kakšen vpliv ima medicinska sestra pri diagnostiki oziroma odkrivanju pacientov s KOPB.

Raziskovalna vprašanja

1. Vprašanje: Kakšno vlogo ima DMS pri odkrivanju bolnikov s KOPB?

DMS ima veliko vlogo pri odkrivanju pacientov s KOPB. Kandidati za presejanje so bolniki, ki pridejo v ambulanto družinske medicine zaradi drugega problema ali bolniki, ki pridejo na redne preventivne preglede (Kadivec, 2011).

Vsakega kadilca, v ambulanti družinske medicine, bi DMS morala vprašati:

·         Ali kašljate večino dni v letu?

·         Ali pogosto izkašljujete?

·         Ali se pri telesnih obremenitvah zadihate hitreje od vrstnikov?

·         Ste starejši od 40 let?

·         Ali kadite vsaj 10 let ali pa ste bivši kadilec?

Pri vsakem pacientu, ki odgovori na vsaj tri vprašanja navedena višje pozitivno, je potrebno opraviti ustrezne diagnostične teste. Ugotovitev zapore dihal ob negativnem bronhodilatacijskem testu, pa zadošča za delovno diagnozo KOPB, ki naj jo praviloma postavi zdravnik družinske medicine. Potrditev in opredelitev stopnje KOPB, ter njene težavnosti pa opravi specialist pnevmolog, ki začrta shemo začetnega zdravljenja (ibid.).

Prav zato je zelo pomembna anamneza pacienta, s katero mora MS ali DMS pridobiti podatke o rizičnih dejavnikih za razvoj KOPB (pasivno kajenje, izpostavljenost onesnaženosti zraka, delovno okolje – kemikalije, laki) (ibid.).

 

2. Vprašanje: Kakšen pomen ima DMS pri hospitaliziranem pacientu s KOPB?

Zdravstvena nega pacienta s kronično boleznijo se prepleta z vsemi zdravstvenimi dejavnostmi v bolnišnici, velikokrat pa tudi zunaj nje (Kastelic, 2010).

Negovalne aktivnosti pri oskrbi pacienta s kronično boleznijo ki jih izvaja MS so:

1.       Preprečevanje bolnišničnih okužb,

2.       Preventiva in oskrba kroničnih ran,

3.       Preprečevanje padcev in poškodb pacientov,

4.       Zdravstvena vzgoja pacientov in njihovih svojcev, ki jo izvajamo individualno glede na pacientovo kronično bolezen (ibid.).

 

Sodobni trendi kažejo na to, da bo število ljudi s kroničnimi obolenji naraščalo tudi v prihodnje. Bolniki, odpuščeni iz bolnišnice so »še vedno bolni«, kar pomeni, da je obseg njihovih potreb večji (Kadivec, 2011).

Bolnik mora biti predvsem seznanjen z naravo bolezni: kaj jo povzroča, kako napreduje, kako jo je mogoče preprečevati ali upočasniti poslabšanje pljučne funkcije, kakšni so moţni zapleti, kakšna je vloga zdravstvenih delavcev in bolnika samega ter moţnosti samozdravljenja, zdravljenja na domu in v bolnišnici (ibid.).

Zdravstvena vzgoja je pri bolniku ključna, saj mu pomaga osvojiti pravilno tehniko vdihovanja inhalacijskih zdravil (uporaba pršil, nastavkov, vlažilnikov), seznani ga s kisikovim zdravljenjem, rehabilitacijskimi programi, pomaga bolniku pri odločitvah glede intenzivnega zdravljenja in mehanične ventilacije (ibid.).

Najpreprostejše način zdravstvene vzgoje je razdeljevanje zloženk z zdravstveno-vzgojno vsebino, veliko boljše pa šole o KOPB ali usmerjene delavnice, kot je na primer delavnica o zdravljenju s kisikom na domu (ibid.).

Ob vsaki obravnavi mora MS bolnika s KOPB seznaniti s škodljivostmi kajenja in svetujemo popolno opustitev, če to že ni naredil. Pri tem jim lahko pomagamo s pripravo načrta opuščanja kajenja, s praktičnimi nasveti za socialno podporo in motivacijo, priporočamo zdravljenje s preparati nikotina, bupropiona ali vareniklina ter preskrbimo gradivo s podatki o programih opuščanja kajenja. Prav tako jih spodbujamo k ustreznim prehranskim navadam in zadostni telesni aktivnosti (ibid.).

Vloga DMS pri bolnikih, ki so samostojni in rabijo pretežno zdravstveno vzgojo je nadzor nad boleznijo in potekom le te. Vodenje, zdravljenje bolnika in zdravstvena vzgoja le tega, so prilagojeni glede na stopnjo težavnosti KOPB ki jo ima pacinet (ibid.).

Poleg aktivnega sodelovanja bolnika, je pomemben ustrezen načrt zdravljenja in zdravstvene nege, ki v primeru več različnih (kroničnih) bolezni zahteva usklajeno multidisciplinarno obravnavo, saj bolniki prejemajo številna zdravila in obiskujejo različne zdravnike. To vlogo prevzame profil »case manager« (ibid.).

 

3. Vprašanje: Kakšno vlogo ima  MS pri spremljanju pacientov po odpustitvi iz bolnišnice.

Zaradi naraščajočih pritiskov po zmanjševanju bolniških postelj in skrajševanju ležalnih dob so bolniki iz bolnišnice vse pogosteje odpuščeni v klinično nestabilnem stanju oziroma nepripravljeni na samostojno življenje z boleznijo. To se odraža v večjem številu potreb in hospitalizacij po odpustu in pritisku na izvajalce zdravstvenih storitev ter ostale službe, ki nudijo pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti.

Zaradi kratke obravnave, preobremenjenosti zaposlenih z akutno obravnavo in nezadostne komunikacije je pravočasno prepoznavanje pacientovih potreb v času hospitalizacije pogosto pomanjkljivo in neučinkovito (Kadivec, 2011).

V obravnavo pacienta s KOPB je ob odpustu le tega vključen tako imenovan koordinator odpusta ali case manager. To je oseba, ki koordinira delo z vodjo negovalnega tima in ostalimi službami vključenimi v oskrbo pacienta, ki se nanašajo na pripravo pacienta na odpust, že v bolnišnici ter nadaljuje s spremljanjem pacienta po odpustu domov. Prav tako se povezuje z ambulanto družinske medicine in patronažno službo. Namen vsega tega je nadaljevanje zdravljenja pacienta, v ambulanti ali na domu po hospitalizaciji (ibid.).

Prav DMS ima v ambulanti splošne medicine vlogo pri koordinaciji zdravljenja. DMS v ambulanti splošne medicine komunicira s koordinatorjem odpusta v bolnišnici in z DMS na bolniškem oddelku pred prihodom bolnika domov. Za kakovostno obravnavo bolnika v ambulantah družinske medicine je pomembno, da odpustna dokumentacija pravočasno pride do ambulante oziroma do družinskega zdravnika (ibid.).

Prav kakovostna obravnava bolnika s kronično boleznijo je zelo pomembna za njegovo kakovost življenja, zato mora biti usklajena med družinskim zdravnikom in zdravniki specialisti na ambulantnih pregledih, ali ob bolnišničnih obravnavah, zdravniki v urgentnih ambulantah ali v diagnostičnih centrih, pa tudi med medicinskimi sestrami, farmacevti, fizioterapevti in drugim zdravstvenim osebjem. Del obravnave pacienta lahko prevzame DMS v ambulantah družinske medicine, predvsem za voljo boljšega obveščanja samega bolnika, kot tudi njegove družine in izvajalcev zdravstvene in socialne oskrbe o poteku zdravljenja.

V ambulantah družinske medicine se bolniki zglasijo ko jim zmanjka zdravil. Prav zaradi takih obiskov ima DMS v ambulanti družinske medicine priliko, da preveri kakšno je stanje ter tudi znanje pacienta o bolezni. Pri vodenju pacienta z blago (komaj simptomatsko) boleznijo, je poudarek na: sekundarni preventivi (kajenje, pasivno kajenje, izogibanje onesnaženemu zraku, delovno okolje – kemikalije, laki), zdravilih za KOPB, prepoznavanju poslabšanja KOPB, kadilskem statusu in opuščanju kajenja, svetovanju za opuščanje. kajenja, dietnih navodilih in meritve spirometrije (ibid.).

 

Raziskovalna metodologija

Za potrebe raziskovanja pri izdelavi seminarske naloge je bila uporabljena deskriptivna (opisna) metoda dela. Za podajanje ugotovitev in odgovorov na vprašanja je bila uporabljena literatura, ki je dostopna v strokovnih in splošnih knjižnicah po Sloveniji. Za iskanje literature je bila uporabljena podatkovna baza COBISS, za iskanje tujih virov pa podatkovna baza CHINAL.

Iskanje je potekalo na podlagi ključnih besed katere so :

–          KOPB (Najdenih zadetkov v COBISS-u: 315),

–          COPD (Najdenih zadetkov v CHINAL-u: 49.969),

–          vloga medicinske sestre (Najdenih zadetkov v COBISS-u:),

–          kronična bolezen (Najdenih zadetkov v COBISS-u: 1039),

–          zdravstvena nega (Najdenih zadetkov v COBISS-u: 18.159).

 

REZULTATI

Ker seminarska naloga temelji na raziskavi katere namen je pregled literature in s tem najti kakšen vpliv ima medicinska sestra pri obravnavi pacienta s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, so rezultati sama literatura, ki je bila pregledana.

Kot je zapisala Štemberger Kolnik skupaj s sodelavci (2010), se medicinska sestra srečuje s kroničnimi bolniki na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Prav tako so zapisali da ima eno najpomembnejših vlog medicinska sestra na primarni razni zdravstvenega varstva, saj se na tem nivoju lahko naredi veliko na področju promocije zdravja in zdravstveno vzgojnega dela, poleg tega pa je pomembno tudi da zajamejo večji del prebivalstva v lokalni skupnosti. Velik pomen pri kronični bolezni kot je KOPB ima torej preventiva, katere nosilka je DMS v ambulantah družinske medicine.

Kot je znano se medicinske sestre z bolniki, ki imajo KOPB srečujejo tako v času zdravljenja kot rehabilitacije. Kot sta zapisali Štemberger Kolnik in Klemenc (2010) je osrednji pomen DMS pri pacientih s KOPB, ki so hospitalizirani učenje poleg tega pa tudi pomoč pacientu pri tem da zna sprejeti bolezen in se z njo nauči živeti.

Prav tako pa poudarjata da je  pomembna tudi priprava pacienta na odhod domov, ga naučiti skrbeti za osnovne življenjske aktivnosti, ter ga naučiti samostojnega življenja. Pomembna skupina za učenje so predvsem starostniki, ki pa so ponavadi tudi najpogostejši pacienti s kronično boleznijo dihal. Poleg tega pa je pomembno da MS sodeluje s drugimi strokovnjaki v zdravstvenem timu, prav tako pa izven njega.

Kot navaja literatura ima zelo velik pomen tudi vodenje pacientov po odpustu iz bolnišnice. Novi standardi vključujejo v odpust pacienta osebo ki je po poklicu DMS in je koordinator odpusta ali tako imenovan case manager. DMS, ki je koordinator odpusta koordinira delo tako z vodjo negovalnega time kot tudi drugimi službami ki so vključene v oskrbo pacienta. Koordinator odpusta se vključuje v oskrbo pacienta že v času hospitalizacije in to nadaljuje po odpustu, prav tako pa se povezuje z ambulanto družinske medicine. Namen vsega tega pa je da se pacientovo zdravljenje kvalitetno vodi tudi v ambulanti in na domu (Kadivec, 2011)

Če vse skupaj povzamemo ima medicinska sestra, še posebej DMS veliko vlogo pri obravnavi pacienta s KOPB, tako v pomenu odkrivanja same bolezni kot tudi v času same hospitalizacije da pacienta pripravi na življenje doma. Velik pomen pa ima predvsem DMS ki je zaposlena kot koordinator odpusta in tako skrbi za pacientovo bolezen tudi po tem ko je odpuščen domov.

 

RAZPRAVA

Na podlagi raziskave in njenih rezultatov, lahko sklenemo, da ima medicinska sestra velik pomen pri obravnavi pacienta s KOPB, tako v času odkrivanja bolezni, same hospitalizacije in tudi v času po odpustu iz bolnišnice.

Zelo velik pomen ima prav DMS, ki s svojim delom kot case manager, oziroma koordinator odpusta pacienta vodi skozi njegovo življenje s boleznijo, poleg tega pa ga tudi pripravi na življenje z njo. Na temo koordinatorja odpusta, bi bilo smiselno narediti raziskavo o tem, kako uspešni so koordinatorji, ter bolnike s KOPB, ki že imajo koordinatorja odpusta povprašati kako bi se jim lahko koordinator še bolj približal, oziroma kaj bi še želeli od koordinatorja odpusta.
ZAKLJUČEK

Menim da je odgovornost tako MS kot DMS pri obravnavi pacienta s KOPB zelo velika saj imata tako MS kot DMS pomembno vlogo pri spremljanju in poučevanju pacienta tako v času hospitalizacije kot tudi po hospitalizaciji. Ker je KOPB kronična in zato neozdravljiva bolezen menim da bi vsi zdravstveni delavci morali narediti več v preventivni dejavnosti, saj le tako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni kot so KOPB. Le usklajeno delovanje celotnega zdravstvenega tima, skupaj s pacientom lahko pripelje do uspešnega zdravljenja in premagovanja bolezni, ki dandanes ni tako pogosta in je umrljivost zaradi nje precej visoka.

 

LITERATURA

–           Ule M. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: 2009.

–           Kersnik J. Kdo je bolnik s kronično boleznijo – medicinski vodnik. In: Štemberger Kolnik T, Majcen Dvoršak S, eds. 12. Simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije; zbornik  predavanj z rezencijo, Portorož, 12. maj 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010:11-6.

–           Cuzelj Cenčič T. Ocena kakovosti življenja pacienta s kronično obstruktivno pljučno boleznijo:

[Diplomsko delo]. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2013.

–           Štemberger Kolnik T, Klemenc D. Spremna beseda: Medicinske sestre zagotavljamo Varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji. In: Štemberger Kolnik T, Majcen Dvoršak S, eds. 12. Simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije; zbornik  predavanj z rezencijo, Portorož, 12. maj 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010:5-6.

–           Chetty M, MacKenzie M, Douglas G, Currie G. Immediate and early discharge for patients with exacerbations of chronic obstructive pulmonary diseases: is there a role in »real life«. International Journal of COPD. 2006;(4):401-7.

–           “Kronična obstruktivna pljučna bolezen”. Klinika Golnik – Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik. 2008. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/23/ (8.12.2014).

–           Global Intitiative for Chronic Obstructive Lung Disease (GOLD). Global strategy for the diagnosis management and prevention of chronic obstructive pulmonary disease; 2010. Dosegljivo na: http://www.goldcopd.org/guidelines-global-strategy-for-diagnosis-management.html (8.12.2014).

–           Fležar M, Suškovič S, Kristan Š, Košnik M. Kako izbrati in tolmačiti rezultate preiskave pljučne funkcije pri astmi in KPB. Zdravstveni vestnik. Slovensko zdravniško društvo; 2011:80:337-47

–           Kadivec S. Partnersko vodenje bolnika s KOPB ali Astmo. In: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Modul: Astma, KOPB, Alergijski rinitis; Program za medicinske sestre. Golnik, 5. do 11. Maj 2011:18-21.

–           Kastelic H. Obravnava pacienta s kronično boleznijo na sekundarni ravni zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre zagotavljamo Varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji. In: Štemberger Kolnik T, Majcen Dvoršak S, eds. 12. Simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije; zbornik  predavanj z rezencijo, Portorož, 12. maj 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010:54-8.