Vegetarijanska prehrana – seminarska naloga

//, Novice za zaposlene v zdravstvu/Vegetarijanska prehrana – seminarska naloga


Vegetarijanska prehrana – seminarska naloga

Deli z drugimi!

Vsebina seminarske naloge je usmerjena v predstavitev vegetarijanske prehrane ter smernice vegetarijanske prehrane pri otrocih – praktična navodila.

Večina ljudi se odloča za vegetarijanstvo iz različnih vzrokov in na to pot usmerja tudi svoje otroke.

Ker se število vegetarijancev nenehno povečuje postaja takšen način prehranjevanja upoštevanja vredna alternativa. Strokovna mnenja o primernosti takšnega prehranjevanja so v Sloveniji vsekakor deljena in povezana z osebnimi stališči, tako pri zdravnikih, kot pri snovalcih obrokov v ustanovah. Res pa je, da ni dovolj obroke le osiromašiti mesa, treba jih je znati pestro pripraviti (Asenberger, 2010).

 

POMEN ZDRAVE PREHRANE V OTROŠKEM OBDOBJU
Predšolski in šolski otroci so v zdravju posebej ogroženi.  S prehrano otrok, katerih zdravje je še posebej ogroženo se ukvarjajo številni strokovnjaki širom po svetu. Na prehranjevanje, temelj dobrega zdravja, vplivajo številni dejavniki. Neustrezna prehrana je lahko posledica neprimernih prehranskih načrtov, neznanja, neustreznih receptov, slabe priprave hrane ali nezaužitja obrokov (Asenberger, 2010).

Čim bolj zgodaj moramo poskrbeti, da bo otrokova prehrana pesta, saj to vpliva na prehranjevalne navade, ki se v kasnejših letih, le-še utrdijo (Asenberger, 2010).

 

Pri zdravem prehranjevanju otrok so pomembne:

·         prehranjevalne navade otrok,

·         načrtovanje prehrane

·         število dnevnih obrokov

·         sestavljanje jedilnika (Pavlič, 1998).

 

VEGETARIJANSTVO
Besedo vegetarijanstvo so skovali ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev. Izvira iz latinske besede vegetus, kar pomeni zdrav, čil, svež oz. vitalen. »Homo vegetus« je na primer umsko in telesno vitalen človek. Izvorno označuje ta beseda harmoničen način življenja s filozofskega in moralnega stališča in ne zgolj prehrana, ki sestoji iz sadja in zelenjave (Adiradža, 1996).

VZROKI ZA VEGETARIJANSTVO
Vzroki, zakaj se ljudje odločajo za vegetarijanstvo, so različni. To je lahko del njihove življenjske filozofije, prepričani so, da meso ni zdravo, da ni etično ubijati živali, ali pa iz verskih nagibov (prakristjani, adventisti, gibanje Hare Krišna, hinduizem, določene sekte budizma …) (Adiradža, 1996).

Gre torej za osebno odločitev za drugačen način življenja, za prepričanje, ki ga moramo spoštovati in se zavedati, da se  nimamo pravice vmešavati v intimne odločitve posameznika oz. družine. Naša naloga je svetovati, preprečevati in zdraviti morebitne posledice, ki lahko nastanejo pri neustrezni vegetarijanski prehrani (Asenberger, 2010).

OBLIKE IN VRSTE VEGETARIJANSTVA
Vegetarijanska prehrana je zelo različna, glede na skupine živalskega izvora, ki jih izključuje.

Osnovne in najbolj razširjene oblike vegetarijanske prehrane so:

·         laktovegetarijanstvo – dieta pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno uživati tudi mleko in mlečne izdelke.

·         ovovegetarijanstvo – dieta pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno uživati tudi jajca.

·         lakto-ovo vegetarijanstvo – dieta pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno uživati tudi mleko in mlečne izdelke ter jajca.

·         veganstvo – dieta pri kateri je dovoljeno uživanje izključno hrane rastlinskega izvora (Asenberger, 2010).

 

Bolj redke in nekoliko strožje diete:

·         presnojedstvo – dieta, pri kateri se uživa le sveže sadje, zelenjava, semena in oreščki.

·         futarijanstvo – dieta pri kateri se uživa le sadje.

·         makrobiotika – dieta pri kateri se uživa predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in tradicionalna japonska hrana. Vsi makrobiotiki niso popolni vegetarijanci, saj dieta dovoljuje uživanje rib (Asenberger, 2010).

 

V sodobni družbi obstajajo številne oblike delnega vegetarijanstva, ki poleg ekološke pridelane hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, mleko in jajca (Asenberger, 2010).

 

VEGETARIJANSKA PEHRANA PRI OTROCIH
Otrok raste in se razvija, zato potrebuje hrano, bogato z energijo in hranljivimi snovmi. Le z uravnoteženo prehrano bo v polni meri razvil vse svoje sposobnosti, ki mu jih je naklonila mati narava (Asenberger, 2010).

 

Vegetarijansko prehransko piramido sestavljajo štiri skupine živil:

·         žitarice, riž, testenine, kruh,

·         sadje in zelenjava,

·         mleko ali obogateno sojino mleko, oreščki,

·         omega 3 maščobne kisline, vitamin B12 in D ter maščobe (Asenberger, 2010).

 

Otrok starejši od dveh let mora zaužiti:

·         30% energije v obliki maščob,

·         50 – 55% energije v obliki ogljikovih hidratov,

·         10 – 15% energije v obliki beljakovin (Asenberger, 2010).

 

Dobro sestavljen vegetarijanski jedilnik lahko, prav tako kot mesni, vsebuje zadostno količino energije in hranilnih snovi za zdravo rast in razvoj otroka. Vendar morajo biti starši dobro seznanjeni z načeli zdrave prehrane in morajo skrbno načrtovati zdrav jedilnik za svojega otroka (Asenberger, 2010).

 

VEGETARIJANSKA PREHRANA V VRTCIH
Večina otrok preživi v vrtcu vsaj 8 ur dnevno in se tam tudi prehranjuje. Vzgojno-izobraževalne ustanove so dolžne zagotoviti otroku zdravo prehranjevanje, a vendar se ob tem poraja več vprašanj. Eno najbolj perečih vprašanj je, ali je brezmesna prehrana primerna za otroka. Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da je za otroka lahko primerna tudi brezmesna prehrana, a le v primeru, da je jedilnik skrbno načrtovan, uravnotežen ter da je upoštevan ustrezen ritem obrokov (Vegetarijanska in veganska prehrana otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, 2010).

 

ŠTUDIJE O VEGETARIJANSKI PREHRANI V OTROŠKEM OBDOBJU
Študij, v katerih bi spremljali rast in težo pri vegetarijanskih otrocih, pri nas ni. V Veliki Britaniji ugotavljajo, da otroci vegetarijancev adventistov (blažja oblika vegetarijanstva, ne zaostajajo v rasti za vrstniki vsejedci. Zaostajanje v rasti v prvih petih letih življenja ugotavljajo pri veganih, vendar le-ti pri desetih letih ujamejo svoje vrstnike. Nekateri vegetarijanski, predvsem pa veganski otroci, so lažji glede na svojo višino v primerjavi z vsejedci. Opažajo tudi, da se menarha pri veganskih in vegetarijanskih deklicah pojavi nekoliko pozneje (med 13.–15. letom). Študija tudi dokazuje, da je pri starejših veganskih otrocih (7–12 let) energijski vnos enak kot pri vsejedcih. Tudi iz najnovejše angleške dolgotrajne študije razberemo, da ni razlike v višini in te`i med lakto- ovo vegetarijanci in vsejedci, starimi 7–11 let. Pomanjkanje vitamina B12 in železa sta glavni kritični točki striktne vegetarijanske prehrane (Asenberger, 2010).

 

NAVODILA ZA VEGETARIJANSKO PREHRANO OTROK
Pri otrocih, ki so hranjeni z vegetarijansko prehrano so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil: železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D, maščobnih kislin, beljakovin in energije. Kot posledica dolgotrajnega pomanjkanja sta zavrta rast in razvoj, zmanjša se odpornost pred okužbami, končna telesna višina in kognitivne sposobnosti so nižje, večja je nevarnost za pojav bolezni v sklopu metabolnega sindroma in nekaterih rakavih bolezni. Hranila, ki jih je v rastlinski prehrani premalo morajo tako nadomestiti z obogatenimi živili ali s prehranskimi dopolnili. Pri takih otrocih je potreben tudi klinični pregled, krvne preiskave in pa preiskave urina (Orel et. al, 2014).

Praktična navodila za vegetarijansko prehrano pri otrocih so povzeta po avtorjih Orel, Sedmak in Fidler Mis (2014).

ŽELEZO
Železo, vezano v hemski obliki, je pomembna sestavina snovi, ki sodelujejo pri prenosu in shranjevanju kisika. Poleg tega pa je železo ključna sestavina beljakovinskih kompleksov prenašalne verige elektrolitov v mitohondrijih. Pomanjkanje železa se najpogosteje pokaže z mikrocitno hipokromno anemijo. Pri hudem in dlje trajajočem pomanjkanju pa sta motena tudi rast in razvoj s trajnimi posledicami, kot so nizka rast ter znižane kognitivne in motorične sposobnosti.

Viri železa rastlinskega izvora so polnozrnata žita, stročnice, zelena listnata zelenjava, oreščki, suho sadje in obogatena žita. Zaradi nizke biološke razpoložljivosti železa se priporoča 1,8- krat višji vnos kot pri mešani prehrani.

Dodajanje železa
Pomanjkanje železa je najpogostejša oblika pomanjkanja mikrohranil pri otrocih, še posebej pri vegetarijanski, predvsem pa pri veganski prehrani. Tveganje lahko zmanjšamo z železom obogateno prehrano, kot je npr. Zajtrk z žitnimi kašicami, obogatenimi z železom. Pri mikrocitni hipokromni anemiji je potrebno predpisati železo v obliki prehranskih dopolnil.

CINK
Cink sodeluje v presnovi kot sestavina ali aktivator številnih encimov. Pri hudem pomanjkanju cinka nastopijo zmanjšanje zmožnosti okušanja, pomanjkanje teka, dermatitis, izpadanje las, driska in nevropsihične motnje. Poleg tega se pojavljajo zaostajanja v rasti motnje pri moškem spolnem razvoju in pri reprodukcijskih funkcijah, upočasnjeno celjenje ran in povečana občutljivost za okužbe kot izraz oslabljenosti imunskega sistema. Namakanje in kaljenje fižola, žit, semen ter vzhajanje kruha hidrolizira fitate in poveča vsrkavanje cinka.

Dodajanje cinka
Nosečnicam, ki s prehrano ne zaužijejo dovolj cinka, ki kadijo, pijejo alkohol, uživajo droge in nosečnicam, ki nosijo več plodov ali uživajo prehranska dopolnila z železom se svetuje uživanje cinka v obliki prehranskih dopolnil.

KALCIJ
Zadosten vnos kalcija v otroštvu igra pomembno vlogo za normalno mineralizacijo kosti. Vir so zelena zelenjava z nizko vsebnostjo oksalatov, mineralne vode ter živila, obogatena s kalcijem: rastlinski napitki, sadni sokovi in žita. Kot kompenzacijski mehanizem ob prenizkem prehranskem vnosu kalcija se zviša plazemska koncentracija dehidroksi kalciferola, kar odpira membranske kalcijeve kanale v nekaterih vrstah celic s porastom medcelične koncentracije kalcijevih ionov. To privede do vrste za posamezna tkiva značilnih celičnih odzivov, kot so kontrakcija gladko- mišičnih celic v steni arteriol in zvečana sinteza maščob ter zmanjšana lipoliza v adipocitih. Zato je pomanjkanje kalcija v prehrani dejavnik tveganja za pojav arterijske hipertenzije in metabolnega sindroma, morda pa tudi za pojav nekaterih vrst raka.

Dodajanje kalcija
Otroci in mladostniki, ki ne uživajo mleka, naj bi zaužili rastlinske napitke, obogatene s kalcijem, ne pa pijač z dodanim sladkorjem. Le te zaradi visoke vsebnosti fosfatov rušijo razmerje med kalcijem in fosforjem ter so povezane z zmanjševanjem kostne gostote, zaradi česar prihaja do zlomov kosti.

JOD
Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsebnost joda v živilih je odvisna od vsebnosti joda v zemlji in od preskrbljenosti domačih živali na kmetijah z jodom. Tako lahko prihaja do zelo velikih nihanj v vsebnosti. Veliko joda vsebujejo morske ribe in morski izdelki ter mleko in jajca, če se ustrezno hranijo živali. Jodirana sol je pomemben vir joda v prehrani. Pri veganih, ki ne uživajo jodirane morske soli ali morske zelenjave, lahko pride do pomanjkanja. Sojina semena, križnice in sladki krompir vsebujejo naravne goitrogene, ki zavirajo absorpcijo joda.

VITAMIN B12
Vitamin B12 je kofaktor pri sintezi DNA in RNA. Pomanjkanje se najprej odrazi v tkivih s hitro celično delitvijo (kostni mozeg). Lahko se pojavijo hematološke motnje in trajne nevrološke okvare. Viri vitamina B12 so mleko in mlečni izdelki, jajca, meso, zlasti jetrca ter ribe. Pomanjkanju se lahko izognejo z uživanjem rib ali mesa enkrat do dvakrat tedensko, z uživanjem obogatenih živil ter s prehranskimi dopolnili.

VITAMIN B2
Riboflavin je sestavni del koencimov flavinadenindinukleotida in flavinmononukleotida, ki kot sestavni dehidrogenaz in oksidaz igrata osrednjo vlogo v oksidativni presnovi.

Dobri viri riboflavina so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, jajca in polnozrnati izdelki.

VITAMIN A
Vitamin A je bistven za rast, imunski sistem in razvoj celic ter različnih tkiv. Prvi klinični znak pomanjkanja vitamina A je nočna slepota, ki lahko nastopi skupaj ali pa tudi šele po razvoju metaplazije ploščatega epitela v dihalnih sluznicah.

Dodajanje vitamina A
Zaradi možne hipervitaminoze pri vitaminu A, ki je topen v maščobah, se priporoča uživanje prehranskih dopolnil za doječe mame in njihove otroke v državah v razvoju, kjer je pomanjkanje vitamina A endemično.

VITAMIN D      
Vitamin D je bistven za vsrkavanje kalcija. Sintetizira se v koži ob zadostni izpostavljenosti soncu. Pomanjkanje povzroča motnje homeostaze kalcija in presnove fosfatov. Vir vitamina D so ribje olje, morske ribe, margarina, jajčni rumenjak, v manjši količini tudi mleko in rastlinski napitki. Na trgu so tudi pripravki, ki vsebujejo okoli 400 mednarodnih enot (IE) v mililitru pripravka.

Dodajanje vitamina D
Priporoča se da otrokom in mladostnikom dodajamo 400 enot vitamina D3 dnevno. Mladostniki lahko glede na svojo težo in višino prejemajo večje odmerke do končnega dnevnega odmerka, priporočenega za odraslo populacijo (1000 enot dnevno).

MAŠČOBE, MAŠČOBNE KISLINE
Pri maščobah je pomembna ustrezna sestava le teh. Prevladujejo naj rastlinska olja. Nosečnice in doječe matere, ki ne uživajo vsaj dveh obrokov morskih rib na teden, vključno z mastnimi ribami, priporočamo dodatek vsaj 200mg DHA na dan v obliki kapsul.

BELJAKOVINE
Pomanjkanje beljakovin lahko povzroči izgubo mišične mase, zaostanek v rasti, zmanjšanje odpornosti, oslabitev srca, dihal, v skrajnih primerih celo smrt. Viri rastlinskih beljakovin so lahko razpršeni v dnevu in bodo pokrili potrebe organizma po aminokislinah. Viri rastlinskih beljakovin so fižol, oreščki in cela zrna.

ZAKLJUČEK

Pri izdelavi seminarske naloge sva ugotovili, da lahko vegetarijanska ali celo veganska prehrana zagotovita osebam vseh starosti ustrezen vnos vseh vrst hranil, a le, če snovi, ki jih je v hrani rastlinskega izvora premalo ali jih ni, človek zaužije v obliki obogatenih živil ali prehranskih dopolnil.

Raziskave so pokazale, da tudi lakto – ovo vegetarijanska prehrana z zadostnim vnosom živil živalskega izvora zagotavlja normalno rast in razvoj, a v ožjem varnem območju kot nevegetarijanska prehrana. Čim manjši je otrok in čim bolj je prehrana izključujoča, tem večje je tveganje za pojav pomembnih pomanjkanj pri otrocih. Ta pa lahko škodijo zdravju in povzročijo trajne zdravstvene posledice. Če se starši odločijo za takšen način prehranjevanja otroka, je potrebno natančno spremljati morebitna pomanjkanja, predvsem pa vnos snovi, ki jih je v rastlinski prehrani premalo ali jih sploh ni, nadomestiti v obliki obogatenih živil ali prehranskih dodatkov. Prehrano bi moral prav tako voditi klinični dietetik in stalno spremljati otrokov izbrani pediater (Agostoni et. al, 2008).

Spoznali sva različne vrste vegetarijanstva ter kako zelo pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana.

LITERATURA
Adiradža D. 1996. Krišnova kuhinja: Vedske vegetarijanske jedi. Nemčija: The Bhaktivedanta Book Trust International

Asenberger R. 2010. Vegetarijanstvo in gibalne aktivnosti otrok. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Vegetarijanska in veganska prehrana otrok v vzgojno – izobraževalnih ustanovah. 2010. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/vegetarijanska-in-veganska-prehrana-otrok-v-vzgojno-izobrazevalnih-ustanovah, 8.5.2016

Pavlič T. 1998. Otrok in vegetarijanstvo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Orel R., Sedmak M., in Fidler Mis M. 2014. Vegetarijanska prehrana pri otrocih – praktična navodila. Zdrav Vest 2014; 83:169-81, dostopno na: http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/1102, 8.5.2016

Agostoni C, Decsi T, Fewtrell M, Goulet O, Kolacek S, Koletzko B, et al. Complementary feeding: a commentary by the ESPGHAN Committee on Nutrition. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2008; 46: 99–110.

2017-08-11T12:33:49+00:00