Deli z drugimi!

V času, ko v enoti intenzivne terapije (EIT) paciente pri življenju vzdržujejo mnoge naprave, ima zelo velik pomen kakovost dela medicinska sestra (MS). Prav tako imajo MS največji vpliv na varno pripravo in aplikacijo zdravil pacientom, kar lahko drastično vpliva na pacientovo stanje in razplet zdravljenja.

MS v EIT delajo z zdravili, ki pacienta po eni strani ohranjajo pri življenju, v primeru napake pa lahko hitro vodijo v njegovo smrt, zato je nujno, da lahko te postopke izvedejo kar se da nemoteno in zbrano. Na natančnost izvedbe priprave in aplikacije zdravil poleg direktnih motenj vplivajo mnogi drugi dejavniki od slabe sistemske zasnove, izkušenosti MS, (ne)naspanosti, delovnega časa, hrupa v prostoru, obsega dela pa do nenatančnih ali neberljivih navodil. Ena od rešitev, ki bi lahko tovrstne motnje zmanjšala je uvedba t.i. »tihih con«, ki so povzete po vzoru »sterilne kabine« v letalski industriji.

avion

Namen raziskave

Namen raziskave je bil oceniti učinke uvedbe tihe cone na število fizičnih motenj, ki so se zgodile med izvedbo kritičnih postopkov pri pripravi in aplikaciji zdravil v enoti medicinske in kirurške intenzivne terapije.

Vrsta in kakovost raziskave

Raziskovalci so izvedli pilotsko opazovalno raziskavo v dveh EIT od katerih je vsaka imela 20 razpoložljivih postelj, 5 decentraliziranih vozičkov s terapijo ter 1 centralno lokacijo z zdravili v sredini enote. Raziskava je bila relativno majhna in njene izsledke težko posplošimo na vse oddelke, kljub temu pa so dokazali, da lahko s preprostimi in poceni rešitvami izboljšamo varnost pacientov zaradi nižjega števila motenj pri pripravi in aplikaciji zdravil.

Razprava

Motnje v procesu priprave in aplikacije zdravil igrajo ključno vlogo pri napakah, ki lahko potencialno vodijo tudi v smrtonosne zaplete. Uvedba tihe cone se opira na pravilo »sterilne kabine« v letalski industriji, ki so ga v ZDA uvedli leta 1981. Pravilo prepoveduje nenujno komunikacijo in opravila posadke med letom pod višino 3000m, saj takrat navadno potekajo postopki vzletanja in pristajanja, ki so kompleksni in se odvijajo hitro, napake pa lahko vodijo v katastrofo. Upoštevanje tega pravila na letalu torej zmanjšuje motnje v kritičnih trenutkih poleta ter s tem izboljša varnost letenja. Po svetu se je v bolnišnicah tovrstne poskuse izvedlo že večkrat na različne načine.

Ponekod so tihe cone označili s tablo nad mestom za pripravo zdravil in živobarvnimi ploščicami, ki so mesto za pripravo zdravil optično ločile od preostalega prostora, drugod pa z živobarvnimi telovniki. Njihovi rezultati so pokazali kar 20-47% upad napak pri pripravi zdravil.

Posledično so tovrstne telovnike sistemsko vključili v bolnišnični način dela, kar je izboljšalo varnost pacientov. Sicer je pomembno, da MS pripravimo čim optimalnejše pogoje za delo, kar obsega vse od predpisovanja zdravil, predaje informacij, beleženja in celotnega sistema od predpisa do aplikacije zdravila. Predstavljena študija je potekala v 3 fazah. V prvi fazi je pred uvedbo tihe cone opazovalec v času, ko se pripravlja in deli največ terapije, beležil motnje MS, ki pripravlja in daje zdravila po utečenem načinu dela.

intenzivna terapija

V 2. fazi so v EIT uvedli tihe cone. Označene so bile z rdečim lepilnim trakom okoli mesta za pripravo terapije, pedagoška MS pa je vsem MS predstavila sistem tihe cone ter jih naučila vseh potrebnih pravil za nov način dela. Raziskovalci so se vrnili po 3 tednih, ko so se delavci na oddelku na sistem navadili, ter izvedli 3. fazo raziskave, ki je bila opazovanje motenj medicinskih sester na mestu za pripravo zdravil (enako kot v 1. fazi). Zbrani rezultati so pokazali, da je bilo po uvedbi tihih con kar 40% manj motenj pri pripravi zdravil, kar je pomembno izboljšanje.

Pomembno je tudi omeniti, da je uvedba tihih con v omenjeni študiji povsem odpravila motnje s strani MS same, kar kaže na pomembno spremembo v razumevanju pomena zbranosti in posvečanju natančnemu delu pri najbolj kritičnih postopkih, v času »debriefinga« pa so nekatere MS same izpostavile, da pri sebi opažajo spremembo v načinu dela, ki se jim zdi zelo dobra z vidika varnosti tako pacienta kot MS. (Anthony et al., 2010)

Sklep

Uvedba takega načina dela lahko pripomore h kakovosti in varnosti dela na vseh bolnišničnih oddelkih ne le na oddelkih intenzivne terapije, nenazadnje pa je taka sprememba načina dela zelo poceni, doprinos h varnosti sodelujočih pa zelo velik.

Literatura

Anthony K, Wiencek C, Bauer C, Daly B, Anthony MK (2010). No Interruptions Please: Impact of a No Interruption Zone on Medication Safety in Intensive Care Units. Crit Care Nurse 30 (3): 21–29.

Avtor: Timotej Černjač Subotič