Optimalna prehranska skrb ali podpora za vse v evropi 2020

Prehrana in tudi prehranske mode so pogosta vsebina pogovorov v mnogih ambulantah, tako na primarnem kot drugih nivojih. Družinski zdravniki, pa seveda pediatri, šolski zdravniki in večina specialistov kliničnih strok se ob preventivni, prvih, kontrolnih in še kakšnih pregledih pogosto sreča s z bolnikovim vprašanjem, ki je navidez zelo enostavno: kaj naj jem? Vprašanju je pogosto dodano še podvprašanje o kakšnem prehranskem dopolnilu, postenju, »čudežnih« dietah in podobnem. Za te odgovore je včasih kar dobro zadoščala »zdrava kmečka pamet«, mnogokrat pa sodobne prehranske dileme zahtevajo dodatna, specilizirana znanja in veščine. Ta so pomembna, kajti z načinom prehranjevanja vnašamo presnovne substrate in vplivamo na delovanje našega telesa v zdravju in bolezni. Tako torej prehrana neposredno vpliva na zdravje zdravega posameznika kot tudi bolnika, ter na uspeh vseh številnih načinov zdravljenja, z ali brez tabletk. Zato mora zdravnik, kot nosilec zdravstvene dejavnosti, dobro razumeti javnozdravstvena prehranska navodila za specifične populacije ter ob tem nujno potrebuje vsaj osnovno znanje iz področja klinične prehrane, sicer… Sicer kaj? Nekatere stroke so si na ta zakaj že dokaj dobro odgovorile in hkrati iščejo vedno odgovore na osnovi novih spoznanj in zahtev sodobnega sveta. Tako kot druge medicinske stroke. Dober primer so pediatri, ki so prehransko stanje malega pacienta že davno vključili v svojo obravnavo.  A ta otrok nekoč zraste, mame ni več, prehranski vzorci in ponudbe sodobnega sodobnega sveta pa lahko hitro in resno načnejo njegovo zdravje. Zato prehranske zahteve odraslih populacij zahtevajo nove odgovore. Če jih nimamo mi, jih imata industrija in trgovina. Rešitve ponujata in prodajata ne glede na vse zdravstvene pomisleke. Še več. V te zanke padamo tudi sami.  […]