SRČNOST je vredna veliko več kot DIPIDOLOR

Šest mesecev je že od tistega dne, ki se je prevesil v mesec borbe. Mesec strahov, nezaupanja in upanja na boljši jutri. Vse to mi je povzročil perforiran in povsem gangrenozni slepič. Čeprav sem bila povsem zadeta od anestezije in vseh narkotikov, se zelo močno spomnim besed operaterja takoj po posegu v smislu, da je šlo za gnili slepič. Kar dvakrat je ponovil, da je bilo vse gnilo in takoj zatem je sledilo osorno vprašanje, kje sem hodila tako dolgo. Hm, dolgo? Po štirih letih srednje zdravstvene šole in dobrih dveh letih Zdravstvene fakultete znam sredi noči našteti znake vnetega slepiča. A pri meni ni bilo ne vročine, ne bolečine v okolici popka, ki se, kot piše v knjigah, potem preseli v spodnji, desni del trebuha, ne driske ali zaprtja. […]