Deli z drugimi!

Za ciljno skupino naše seminarske naloge smo se odločile izbrati medicinske sestre zaposlene ne kirurških oddelkih splošnih bolnišnic v Sloveniji.

Zdravje po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1948, ni le stanje bolezni, je stanje popolne socialne, fizične in psihične blaginje, ki je odvisno od prepletenosti različnih dejavnikov s katerimi se posameznik sooča vsak dan (WHO, 1948).

Z zdravjem posameznika je pogojena njegova produktivnost in sposobnost za delo, s tem pa pomembno prispeva k delovanju in uspešnosti  podjetja (Teržan in Tratnik, 2006).

Temeljni problem pri medicinskih sestrah je po pregledu literature fizična in psihična preobremenjenost

PROMOCIJA ZDRAVJA

Delodajalci, ki investirajo v zdravje svojih zaposlenih, posredno vplivajo na uspešnost podjetja, višino stroškov zaradi odsotnosti z dela zaradi drugih poškodb ali bolezni, na motiviranost in pripadnost podjetju, odnose med zaposlenimi ter celotno družbo, pričakujemo lahko zmanjšanje stroškov za javno zdravstvo ter daljšo aktivnost delavcev glede na starajočo se populacijo (Dashofer, 2012).

Podlaga za uspešno življenje in delo posameznika ter organizacije je zdravje, predvsem skrb za ohranjanje in izboljšanje zdravja. Produktivnejši, srečnejši in ustvarjalni so le zdravi delavci, ki so zaposleni v prijetnem delovnem okolju (Dashofer, 2012).

Dejavniki, ki vplivajo na zdravje posameznika so:

·         Individualni dejavniki življenjskega sloga

·         Socialna mreža

·         Življenjski in delovni pogoji

·         Splošne  socialne ekonomske razmere

·         Kulturni in okoljski pogoji (Teržan in Tratnik, 2006).

Učinkovit program promocije zdravja delavcev vsebuje promocijo dobre organizacije dela in delovne kulture, načrt za izdelavo navodil in metod za ozaveščanje zaposlenih o pomenu zdravja zanje in delovni  uspeh organizacije, spodbuja zavedanja soodgovornosti zaposlenih za lastno zdravje in zdravo delovno okolje, pri čemur morajo tudi zaposleni aktivno sodelovati, kadrovska politike podjetja, pa jih mora pri tem spodbujati.

Pripraviti je potrebno načela delovnega procesa znotraj organizacije same, v katerih so zapisane zahteve dele in zmogljivost delavce v ravnovesju s koordinacijo dela skupin z integracijo zdravja, varnosti in okolja v celoto podjetja, ravno tako mora program vsebovati oceno ekonomskega dobička promocije zdravja in rentabilnost vlaganja dodatnih sredstev v izboljšanje zdravja zaposlenih preko kazalnikov zdravstvenega stanja delavcev (tj. bolniški stalež, poškodbe pri delu, poklicne bolezni, invalidske upokojitve, umrljivost) ter širšo  percepcijo vpliva promocije zdravja na socialni kapital in razvoj občine, v kateri podjetje opravlja svoje dejavnosti (Teržan in Tratnik, 2006).
 
STRES
Stres je vpliv kateremu smo že od nekdaj podvrženi vsi ljudje. Skozi zgodovino človeštva je stres ljudem pomagal pri preživetju in je bil, kot tak dobrodošel. V današnjih časih, poln sprememb in prilagajanj, pa je stres eden najpogostejših vzrokov številnih bolezni (Prestor. 2007).

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki ljudi ogrožajo ali jih iztirjajo. Ko človek  zaznate nevarnost, realno ali namišljeno, se njegovo  telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo (Černelič Bizjak, 2009).

Namen stresnega odziva je, da  ščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah  omogoča, da smo osredotočeni, motivirani in pozorni, ko pa smo v nevarnosti, omogoča, da se hitro odzovemo na dražljaj ali se branimo (Šušter Sabati, 2008).

Stresni odziv pomaga, da se uspešno soočamo z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času lahko pride do tega, da  stres ne pomaga več, ampak postane grožnja  zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh slabi kvaliteto življenja (Šušter Sabati, 2008).

Stres lahko odpravljamo z redno uporabo sprostitvenih tehnik, kot je meditacija, avtogeni trening ali pa ukvarjanje z eno izmed prostočasnih aktivnostih (Šušter Sabati, 2008).

Vzrokov za stres je več:

·         Zunanji vzroki za stres

·         Notranji vzroki za stres

·         Pozitivni stres

·         Negativni stres

·         Fizični stres

·         Psihološki stres

·         Socialni stres (Perkič, 2010).

 

DEJAVNIKI STRESA MEDICINSKIH SESTER NA DELOVNEM MESTU
·         Delovne razmere (izmensko delo – delo ob vikendih, nočne izmene, konfliktne situacije, premalo počitka, neustrezno nagrajevanje).

·         Odnosi na delovnem mestu (kakovost odnosov z nadrejenimi in podrejenimi).

·         Nezadostno definirane funkcije

·         Poklicni razvoj (neustrezna izraba znanja, neuspeh pri izpolnjevanju ciljev, pomanjkanje znanja).

·         Narava dela (potrebna količine fizične in čustvene vzdržljivosti, fizične in psihične obremenitve).

·         Soočanje z umrljivostjo in smrtjo.

·         Pomanjkanje podpore sodelavcev (Perkič, 2010).

 

ZNAKI STRESA
·         Občutek razbijanja srca

·         Suha usta

·         Slabost, bruhanje

·         Bolečine v želodcu

·         Povečano znojenje

·         Glavoboli

·         Mrzle dlani in stopala

·         Nemi, hiperaktivnost

·         Brezup glede prihodnosti, depresivnost

·         Pretirana občutljivost

·         Pomanjkanje energije

·         Nezadovoljstvo

·         Občutek krivde, manjvrednosti

·         Otožnost

·         Neprestan strah

·         Občutek nesposobnosti

·         Nerazumne odločitve

·         Tog način razmišljanja, pretirana kritičnost (Černelič Bizjak, 2009).
 
PREHRANA NA DELOVNEM MESTU
Prehrana zaposlenih je izrednega pomena, saj daje zaposlenim novo moč in poveča njihovo storilnost. Problem današnjega časa je, da predstavlja malica oziroma kosilo zaradi podaljševanja delovnika čez cel dan glavni dnevni obrok zaposlenim. Znano je, da je redna in uravnotežena prehrana delavcev ključni dejavnik pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter zagotavlja tudi boljšo delovno storilnost zaposlenih.

Glede na to bi morala prehrana na delovnem mestu poleg zdravih hranil vsebovati tudi potrebno energijo in hranila, ki bi bila različna glede na delo, ki ga zaposleni opravljajo. Dobro počutje in razpoloženje ter posledično zdravje, telesna sposobnost in delovna storilnost so pogojeni z zdravo in redno prehrano. V nasprotju pa neredna in nezdrava prehrana povzroči slabo počutje, v hujših primerih tudi bolezen (Berce, 2012).

V službi oziroma na delu preživimo veliko našega časa, zato naših prehranjevalnih navad ne smemo zanemariti. Zaradi dela lahko zaposleni pozabijo nase ter s tem škodujejo sebi in svojemu zdravju. Če za naš zdrav način prehranjevanja ne skrbi najemodajalec, moramo za to toliko več narediti sami (Berce, 2012).

Nekaj nasvetov za zdravo prehranjevanje na delovnem mestu:

·         Jejte zajtrk!

Raziskave so pokazale, da so tisti ljudje, ki zjutraj ne jedo zajtrka, manj produktivni in imajo zmanjšano sposobnost reševanja problemov. Če zajtrk vsebuje dovolj vlaknin, lahko zmanjšamo možnost povišanja ravni holesterola. Zajtrk je zelo pomemben tudi za vzdrževanje vitke postave, saj se zaradi sitosti kasneje ne prenajedamo ter za kosilo izbiramo bolj zdrava hranila.

 

·         Na delovno mizo si postavite vrč vode.

Med delom pogosto pozabimo na uživanje zadostnih tekočin ter se po navadi spomnimo šele, ko smo že žejni. Redno srkajte vodo ali nesladkan čaj. Zaradi ustrezne hidriranosti smo bolje skoncentrirani ter redkeje, zaradi občutka sitosti, posežemo po hrani.

 

·         Pijte več zelenega čaja in manj kave.

Privoščite si vsaj eno do dve skodelici zelenega čaja na dan. Zeleni čaj umirja apetit, poživlja in pozitivno vpliva na presnovo. Podobno velja tudi za kavo, a se rado zgodi, da smo zaradi prevelike količine kave mlahavi in brezvoljni, kar pa naš potegne, iz želje po boljšem počutju, da posežemo po nezdravi hrani.

 

·         Za obrok si vzemite čas.

Zaposlenemu za malico na dan pripada 30 minut. Če morate v službi zaužiti dva obroka, si ta čas razdelite. Če je le možno ne jejte za delovno mizo, stopite raje v čajno kuhinjo, garderobo, sejno sobo ali kak drug kotiček, če ga imate. Kljub temu, da je hrana na delovnem mestu le v funkciji dovajanja energije in potrebnih snovi, je dobro, če se vsaj med malico lahko izključite in si odpočijete. Še posebej, če si obrok napravljate sproti kar tam, lahko med delom pojeste več, kot ste želeli oziroma vam je bilo treba. To pa ne velja, če imate natančno odmerjen, že pripravljen obrok, a ga vseeno pojejte v miru.

 

·         Ne dopuščajte izjem.

Nikoli obroka ne izpustite. Bolje je jesti prej, pozneje, na hitro ali pomanjkljivo, kot pa sploh ne jesti.

 

·         Stresa na delovnem mestu ne odpravi hrana.

Ne dovolite si, da bi vaš načrt o redni in uravnoteženi prehrani omajali tečni nadrejeni, kratki roki ali sodelavci, ki vas neprestano motijo. V takih trenutkih pomaga kratek pobeg: petminutni sprehod po svežem zraku ali kaj podobnega. Če boste v takih trenutkih posegli po čokoladi iz skupnega pisarniškega fonda, se boste na koncu le še slabše počutili.

 

·         Možgani potrebujejo ogljikove hidrate.

Čeprav mogoče v želji po izgubi telesne maščobe omejujete količino zaužitih ogljikovih hidratov, jih nikar ne izločite popolnoma. Tako bi si naredili medvedjo uslugo, saj bi težje delali, se počutili šibke in medle ter se tako izpostavljali nevarnosti, da pojeste kaj, česar res ne bi smeli. Izberite izdelke iz kompleksnih ogljikovih hidratov, ki telesu dlje časa zagotavljajo enakomeren vir energije. Količina potrebnih ogljikovih hidratov za sedeče delo se giblje od 40 do 60 g na tri ure – odvisno od spola, telesne teže, dnevne telesne aktivnosti.

 

PRIPOROČENO PREHRANJEVANJE ZA ZAPOSLENE
Za zaposlene na katerihkoli delovnih mestih je zelo pomembno, da dobijo dovolj energije iz hranil takrat, ko delajo. Zato je zelo priporočljivo, da zjutraj zajtrkujejo, preden začnejo z delom. Obrok med delom pa naj ne zajema več kot 30% celotnih dnevnih potreb, mora pa nadomestiti izgubljeno energijo med delom. Če delavci ne zajtrkujejo, med delom pa pojedo obilno malico, ki nadomesti kosilo, se zmanjša delovna storilnost. Delavci, ki opravljajo lažja fizična dela (tudi medicinske sestre), potrebujejo manj energije, zato naj ne bi zmanjšali količine hrane temveč v jedilnike vključili več sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov z manj maščobami (Berce, 2012).

Malica in/ali kosilo je pomemben del vsakdanjega dela v službi. Za mnoge pa je to lahko tudi glavni dnevni obrok in ravno to je razlog za slabo počutje, storilnost in zdravje zaposlenega (Berce, 2012).

Delavna storilnost pa je večja, če zaposleni zaužije več kot štiri obroke na dan. Glede na raziskave imajo delavci, ki zaužijejo po dva obroka zjutraj, manj nevrotičnih obolenj kot delavci, ki zaužijejo samo en obrok. Prav tako je med populacijo, ki uživa manj kot tri obroke na dan, več debelosti, ateroskleroznih bolezni, diabetesa in bolezni prebavil, kot med ljudmi, ki zaužijejo po pet obrokov na dan ali še več (Berce, 2012).

Pomembni pa so tudi nočni obroki, ki jih užijejo delavci, ki delajo ponoči. Ta nočni obrok oziroma nočna malica, naj bi bila štiri do pet ur po zadnjem obroku hrane oziroma večerji in naj bi bila lažja in z manj mesa ter manj maščobami, več pa naj bi vsebovala škrobnih živil (Berce, 2012).
SPANJE IN POČITEK
Spanje in počitek sta za človekovo življenje bistvenega pomena in nujno potrebna za normalno delovanje človeškega telesa. Telo med spanjem zbira energijo, ki je potrebna za vsakodnevna opravila. Kot sta za naše zdravje pomembna zdrava prehrana in ustrezno gibanje, tako sta pomembna tudi prava mera počitka in spanja. Od zadovoljevanja te osnovne fiziološke potrebe je odvisno naše psihično in fizično zdravje (Žlebnik, 2008).

Potrebe po spanju se razlikujejo od posameznika do posameznika, le redko pa si čas vstajanja in spanja izbiramo sami saj je čas, ki je namenjen spanju, odvisen od našega načina in ritma življenja, od družine, družbe in delovnega časa oziroma opravil (Žlebnik, 2008).

Pomanjkanje spanja iz različnih razlogov, na primer bolezen, izmensko delo, zahtevni delovni urnik, vsakodnevnih obremenitev, ima negativne posledice, ki pa so po navadi zelo stresne. Posledice pomanjkanja spanja se kažejo kot fizični simptomi – spuščenost očesnih vek in zamegljen pogled, okornost finih gibov, zmanjšanje refleksov, upočasnjen reakcijski čas, zmanjšane vidne in slušne sposobnosti ter srčna aritmija. Psihološki simptomi pa so zmanjšana sposobnost razmišljanja in presoje, zmedenost in dezorientacija, povečana občutljivost za bolečino, razdražljivost, odmaknjenost, apatija, pretirana zaspanost, razburjenost, hiperaktivnost, zmanjšana motivacija.

Pomembne psihološke posledice odtegnitve spanja so negativno vedenje posameznika, ki se kaže kot razdražljivost, pomanjkanje ali celo odsotnost kreativnosti in velika možnost porasta napak pri delu, pomanjkanje spanja se pomembno kaže kot slabša sposobnost pomnjenja in s tem tudi učenja. Pomanjkanje spanja slabi tudi imunsko obrambo. Z raziskavami je dokazano, da se delavci, ki opravljajo izmensko delo in so podvrženi kroničnemu pomanjkanju spanja, v primerjavi z delavci z normalnim urnikom dela, spanja in počitka, počutijo manj zdrave, bolj utrujene, slabše spijo in tudi obolevnost za infekcijami je v tej skupini večja (Žlebnik, 2008).

Delo v zdravstveni negi pa ni mogoče, če se ta ne izvaja celovito in kontinuirano, kar pa pomeni, da ne gre brez izmenskega dela, čigar pomanjkanje spanja in moteno spanje zaradi rutinskih urnikov so vzrok zmanjšani kakovosti življenja, zdravja ali celo bolezni. Pa vendar se tem dejavnikom ne moremo izogniti, lahko jih le z ustreznim zavedanjem ter ravnanjem omilimo. Med vsakdanjimi aktivnostmi pogosto pozabimo na pomembnost počitka, ki ne more nadomestiti spanja, je pa ravno tako pomemben za telesno in duhovno obnovo. (Žlebnik, 2008).

AKTIVNOSTI NA SVEŽEM ZRAKU
Redna telesna aktivnost je ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredimo za naše zdravje. Zmerna telesna vadba krepi imunski sistem, raziskave kažejo na 29% znižanje pojavnosti okužb zgornjih dihalnih poti. Telesna aktivnost, zlasti aerobna vadba, izboljšuje kognitivne funkcije starejših in znižuje verjetnost za razvoj demence. Raziskave kažejo tudi na splošno povezanost med povečevanjem telesne aktivnosti in zniževanjem možnosti za možgansko kap. Ob telesni aktivnosti se poveča raven po telesu krožečega serotonina in endorfinov.

Ravni ostanejo povišane še nekaj dni po prenehanju aktivnosti in s tem verjetno vplivajo na izboljšanje počutja, na zviševanje samozavesti in na uravnavanje telesne teže. Redna telesna aktivnost tako pomembno vpliva pri zniževanju stresa, anksioznosti in depresije. Telesna utrujenost tudi izboljša spanec: možgani hitreje vstopijo v REM fazo spanja in v le-tej ostanejo dalj časa (Djomba, 2010).

Redna telesna aktivnost ima številne prednosti:

·         pomaga pri kontroliranju teže;

·         zmanjšuje možnosti težav kardiovaskularnega sistema in nastanek diabetesa tipa 2;

·         znižuje krvni tlak;

·         krepi kosti in mišice;

·         izboljšuje psiho-fizične sposobnosti in deluje kot protiutež pri soočanju z vsakdanjim stresom, ki ga je v današnjem času vedno več. Ravno stres je pogosto vzrok za nastanek številnih bolezni in še vedno je najboljše zdravilo za lajšanje le-tega redna telesna aktivnost.

·         gibanje lahko tudi hitro ozdravi številne akutne težave (Grad, 2015).

Izbira športne aktivnosti je odvisna od posameznika. Strokovnjaki pa za krepitev obrambne sposobnosti najbolj priporočajo učinkovite dejavnosti, kot so hitra hoja, plavanje, tek na smučeh, alpsko smučanje. Aktivnosti na prostem dokazano zmanjšujejo duševno napetost. Zaradi pomanjkanja sonca in svetlobe v kratkih zimskih dneh se zmanjša izločanje endorfinov, hormonov sreče, kar lahko vodi do najrazličnejših oblik anksioznosti, depresij, slabega razpoloženja in ne nazadnje nenadzorovanega hlastanja po sladki hrani. Telesna aktivnost je zato v takšnih trenutkih najboljše zdravilo za vse (Meršol, 2013).

Medicinske sestre so poleg fizične obremenjenosti izpostavljene tudi psihični. Dnevno se srečujejo s stresom, ki ga najlažje odpravimo s tekom. Tek je odlična telesna aktivnost, vendar moramo biti zanjo tudi telesno pripravljeni. Če je za nami daljše obdobje, ko smo bili neaktivni, lahko pride do prevelikih obremenitev mišic, kit in sklepov. Zato vsakemu začetniku svetujemo postopnost obremenitve. V nasprotnem primeru in v primeru pretiravanja lahko pride do težav s sklepi, mišicami in tetivami. Slednje lahko vodi do pretreniranosti, ki pa nas za lep čas oddalji od športne aktivnosti (Grad, 2015).

Kot že omenjeno, je za tek potrebna dobra fizična pripravljenost, zato vsem začetnikom, priporočam  nordijsko hojo, ki jo prav tako kot tek lahko izvajamo skozi celo leto zunaj na prostem in je vodilna rehabilitacijska nerizična športna aktivnost, ki jo svetujejo tudi zdravniki (Grad, 2015).

 

PRAVILNO DVIGOVANJE BREMEN

Delo v ZN zahteva zdrava gibala in dobro ravnotežje. Da lahko delavci v ZN ohranijo zdrava gibala je potrebno poznavanje in usposabljanje tehnik varnega premeščanja bremen.

TEHNIKA DVIGOVANJA BREMEN
Gibljiv del hrbtenice je vse življenje izpostavljen naporom, saj poleg teže telesa kljubuje še dodatnim obremenitvam pri delu. Pri tem pride do poškodb medvretenčnih ploščic. Najbolj izpostavljen del hrbtenice je ledveni del. Da lahko pokončno hodimo, se mora ledveni del hrbtenice upogniti naprej. Pri tem lahko pride do natega vezi med vretenci, poškodbe medvretenčne ploščice ali pa se strga mišica. Vse to povzroča huda bolečine, ki so pogosto razlog za bolniško odsotnost od dela.

Velikokrat pride do takih okvar hrbtenice zaradi nepravilnega dvigovanja bremen.

 

Dobra tehnika dvigovanja bremen – povzeto po Proč z bolečinami v hrbtu: priročnik z osnovnimi informacijami in navodili:

1.      Ustavi se in razmisli:

·         Kam je potrebno prestavi breme, ali imaš pri roki mehansko pomagalo?

·         Odstrani ovire.

·         Za daljši prenos  načrtuj počitek.

 

2.      Postavi stopala v pravilen položaj:

·         Stopi dovolj narazen, da dobiš potrebno ravnotežje in stabilnost za dviganje.

·         Odrivna noga malce naprej, toliko, da je položaj udoben, po možnosti v smeri prihodnjega gibanja.

 

3.      Zavzemi ustrezen položaj

·         Pri dvigovanju bremen s tal je potrebno upogniti kolena.

·         Hrbet mora ostati raven (vzdrževanje njegove naravne krivine).

·         Nagniti se je potrebno malo čez breme, da ga lažje primemo.

·         Ramena poravnana, obrnjena v isto smer kot medenica.

 

4.      Čvrsto zgrabi breme

·         Če moraš med dvigovanjem spreminjati prijem, delaj to počasi, postopno in ne sunkovito.

 

5.      Breme drži blizu telesa

·         Bliže telesu naj bo težji del.

·         Če ni mogoče stopiti tesno k bremenu, je priporočljivo, da ga poskušaš potegniti čim bliže k sebi, pred dviganjem.

 

6.      Ne dviguj sunkovito

·         Dviguj enakomerno.

·         Dvigni glavo, ko začneš dvigati.

·         Breme stalno nadzoruj.

 

7.      Ne obračaj se v pasu

·         Vedno obračaj celo telo, tako da premikaš stopala.

 

8.      Odloži breme, potem popravljaj njegov položaj

 

PRAVILA ZA VARNO DVIGOVANJE IN PREMIKANJE PACIENTA

·         Obujemo varne in udobne čevlje, ki ne drsijo.

·         Obleka naj bo udobna in naj nas ne utesnjuje.

·         Ugotovimo, kaj lahko pacient naredi sam, in ga pri tem spodbujamo.

·         Pripravimo pripomočke, ki jih bomo potrebovali.

·         Poskrbimo za varno okolje, odmaknemo vse ovire in si uredimo dovolj prostora za gibanje.

·         Posteljo dvignemo na primerno višino.

·         Stojimo z rahlo razmaknjenimi stopali, kar nam omogoča stabilnost.

·         Vzravnamo hrbtenico in pokrčimo kolena.

·         Imeti moramo zanesljiv prijem. Pacienta držimo čim bližje sebi.

·         Pri dvigovanju stisnemo mišice medeničnega dna.

·         Pacienta ne dvigujemo sunkovito in s silo.

·         Izvajamo enakomerne gibe.

·         Kadar dvigujemo v skupini, izberemo vodjo in delamo usklajeno.

·         Uporabljamo pripomočke za premikanje, dvigovanje in premeščanje pacienta (Fink & Kobilšek, 2013).
 
ZAKLJUČEK
Promocija zdravja na delovnem mestu lahko pomembno vpliva na delovno učinkovitost zaposlenih. Poleg dobrih delovnih pogojev je pomembno tudi, to da zaposlene motiviramo za zdrav življenjski slog v zasebnem življenju. Smiselno je, da jim o tem nudimo koristne informacije ter jim na delovnem mestu omogočamo, da skrbijo za zdrav življenjski slog.

Menimo, da je koristno, da vodilni delavci nudijo vzgled ostalim zaposlenim, saj na ta način povečujemo motivacijo zaposlenih. V ustanovi je potrebno skrbeti, za pozitivno delovno klimo, saj to povečuje delovno storilnost zaposlenih.

S preprostimi ukrepi, kot so npr. sadje na delovnem mestu, lahko pripomoremo k boljšemu zdravju zaposlenih. Promocijo zdravja je potrebno prilagoditi glede na delovno mesto zaposlenih ter razpoložljiva finančna sredstva. Zavedati pa se je potrebno tudi dejstva, da promocija zdravja ni enkraten dogodek, ampak je proces, ki dolgoročno kaže pozitivne rezultate.
 
LITERATURA
Berce, P., 2012. Prehranjevalne navade medicinskih sester na delovnem mestu: diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.

Fink, A. & Kobilšek, P.V., 2013. Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih. Ljubljana: Grafenauer založba, d.o.o.

Proč z bolečinami v hrbtu: priročnik z osnovnimi informacijami in navodili, 2011. LjubljanaMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Černelič Bizjak M. 2009. Od stanja izčrpanosti do stanja (adrenalne) izgorelosti, kronična izpostavljenost stresu. Strokovna revija ISIS št. 1, 1. januar. Ljubljana: Glasilo zdravniške zbornice Slovenije.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. 2007. Dostopno na: http://osha.europa.eu, 29.4.2016.

Perkič R. 2010. Dejavniki, ki vplivajo na izgorevanje pri zaposlenih (diplomsko delo). Nova Gorica: Fakulteta za družbene študije Nova Gorica.

Prestor J. 2007. Zdravstveni reševalec, poklic, poslanstvo ali izziv. In:  Posavec A., Kramar J. in Vidmar V, eds. Zbornik predavanj strokovnega seminarja – Zdravstveni reševalec, poklic, poslanstvo ali izziv, Ig, 26.10.2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenija, Zveza medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu.

Šušter Sabati A. 2008. Avtogeni trening: pot do uravnoteženosti in sprostitve. Tržič: Učila internacional

Teržan M., Tratnik M. 2006. Preprečevanje stresa na delovnem mestu. Ljubljana : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu

Žlebnik S. 2008. Spanje in počitek zaposlenih v zdravstveni negi na zavodu za transfuzijsko medicino Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta.