Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so predstavili javnozdravstveni projekt MOČ za izboljševanje storitev na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja. Finančna sredstva za projekt so pridobili iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, pri projektu, ki traja 14 mescev, pa sodelujejo tudi partnerske organizacije: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora (Center za psihološko svetovanje Posvet) in Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija.

Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev je vzpostavitev mreže psiholoških svetovalnic, v katerih bodo storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo do zaključka projekta v mreži psiholoških svetovalnic opravili okoli 4500 svetovalnih ur za približno tisoč ljudi v stiski. V dodatna izobraževanja iz vsebin duševnega zdravja bo vključenih najmanj 100 slovenskih strokovnjakov, ki se v različnih poklicnih sredinah srečujejo z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem.

Temeljni cilj vzpostavljanja mreže psiholoških svetovalnic je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk. V okviru projekta »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, (s krajšim imenom MOČ), bodo vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic MOČ v različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Kranj, Celje, Laško, Postojna, Sevnica, Murska sobota, Nova Gorica in Slovenj Gradec).

Tri svetovalnice iz mreže – v Ljubljani, Celju in Kranju – delujejo že več let in predstavljajo primer dobre prakse psiholoških svetovalnic. Tako bodo uveljavljeno in preizkušeno prakso iz Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v Ljubljani in Kranju, ter Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki deluje v Celju, razširili še v druge kraje. Na ta način bodo poskrbeli za bolj enakomerno dostopnost do svetovalnih storitev v stiski v posameznih regijah.

Delovni koncept svetovalnic, ki temelji na nedirektivnem psihološkem svetovanju in ga pod redno supervizijo izvajajo visoko usposobljeni svetovalci, je strokovno preverjen in utemeljen, vzpostavljen pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.  Samoplačniške svetovalne storitve so za večino ljudi težko dosegljive, v novi mreži svetovalnic pa bodo postale dostopne za širši krog ljudi, ki se v najrazličnejših življenjskih situacijah soočajo s stiskami. Te lahko lažje premagajo ob podpori strokovnjaka. Svetovanje za kliente bo brezplačno in zanj ne bodo potrebovali napotnice. Program svetovalnic bo vseboval tudi možnost vključitve v različne izkustvene skupine, namenjene staršem, žalujočim in ločenim posameznikom.

»Z vzpostavljanjem Mreže psiholoških svetovalnic MOČ bomo prispevali k bolj organiziranemu in učinkovitejšemu varovanju duševnega zdravja. Ta cilj bomo skušali doseči tudi z drugimi aktivnostmi v sklopu projekta, in sicer z dejavnostmi na področju izobraževanja strokovnjakov v socialnem varstvu, policiji in na primarnem zdravstvenem nivoju. Projekt sledi uresničevanju dveh ciljev.

Prvi je usmerjen v povečanje števila strokovnjakov različnih profilov (policistov, socialnih delavcev, zdravnikov in medicinskih sester) ter njihove usposobljenosti za prepoznavanje duševnih stisk in samomorilnega vedenja. Strokovnjakom pa namenjamo tudi programe za krepitev njihovega lastnega duševnega zdravja. Drugi cilj se nanaša na razširitev svetovalnih storitev v Sloveniji.

Projekt prinaša nove, inovativne rešitve, ki presegajo obstoječo prakso na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora v Sloveniji,« je povedala doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  Z uresničevanjem zastavljenih ciljev bo javnozdravstveni projekt vplival tudi na lokalno zmogljivost pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za varovanje duševnega zdravja.

 

Za izvajanje projekta MOČ bodo skrbeli vodilni strokovnjaki iz vseh partnerskih organizacij, ki v program vstopajo z znanji in bogatimi izkušnjami s področja preprečevanja samomora in krepitve duševnega zdravja: doc. dr. Saška Roškar (vodja projekta Moč, Nacionalni inštitut za javno zdravje), Nuša Konec Juričič (vodja delovnega področja duševnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in namestnica vodje projekta Moč), Mojca Vatovec (poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet), mag. Bogdan Dobnik (predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija) in asist. dr. Vita Poštuvan (namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič).

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je prijavitelj in nosilec projekta, prepoznavajo v povezovanju in partnerstvu v okviru projekta tudi dodano vrednost pri vzpostavljanju trajne strokovne interdisciplinarne skupine, ki bo državi lahko v pomoč pri izvajanju sedanjih in prihodnjih nalog nacionalnega programa duševnega zdravja.

 

Nosilec projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom)

NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je javni zavod, ki zagotavlja večino dejavnosti na področju javnega zdravja v Sloveniji ter izvaja raziskave in izobraževanja na tem področju. Dela inštituta spadajo na področje epidemiologije nalezljivih in nenalezljivih bolezni, okoljske epidemiologije, promocije zdravja, duševnega zdravja, raziskav zdravstvenih sistemov in nacionalne koordinacije preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu. Izvaja tudi naloge državne statistike na področju zdravja in zdravstvenega varstva.

Predstavitev projekta MOČ

Projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, s krajšim imenom MOČ, poteka v sklopu programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 – 2014, ki zagotavlja financiranje z nepovratnimi sredstvi. Projekt se nanaša na razpisno področje Pobude za javno zdravje. Naslavlja dve ciljni skupini, in sicer strokovnjake in odrasle osebe v duševni stiski. Usmerjen je v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja in sledi naslednjim temeljnim ciljem:

·         povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju (zdravniki in medicinske sestre) in izven njega (policisti, socialni delavci), usposobljenih za prepoznavanje duševnih stik in samomorilnega vedenja v osrednji, koroški, savinski in spodnje posavski regiji; strokovnjakom ponuditi tudi program krepitve lastnega duševnega zdravja;

·         nadgraditi obstoječe svetovalnice za osebe v duševni stiski (Ljubljana, Kranj, Celje) ter razviti svetovalnice v regijah, kjer jih še ni (Slovenj Gradec, Postojna, Nova gorica, Sevnica, Laško, Murska Sobota).

Z uresničenjem zastavljenih ciljev bo projekt med drugim vplival na izboljšano lokalno zmogljivost na področju duševnega zdravja (vzpostavljene nove svetovalnice). Predlagani projekt vnaša nove pridobitve za javno duševno zdravje in izboljšuje obstoječo prakso varovanja in krepitve duševnega zdravja ter preprečevanja samomora v Sloveniji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo kot prijavitelj in nosilec projekta skrbel za koordinacijo vseh projektnih aktivnosti. Koordiniral bo sodelovanje med projektnimi partnerji in skrbel za organizirano izvajanje delovnih sklopov. Poleg tega bo prispeval k nadgradnji in širitvi svetovalnic, razvoju izobraževalnega programa za strokovnjake o vsebinah duševnega zdravja in preprečevanju samomora ter aktivno deloval na področju informiranja javnosti o znakih duševnih stisk in samomorilnega vedenja.

 

OZADJE NASTANKA PROJEKTA

Projekt  MOČ je nastal kot odgovor na potrebe ljudi

Dva ključna cilja projekta – izobraževanje strokovnjakov in širitev ponudbe pomoči osebam v duševni stiski – predstavljata odgovor na potrebe ljudi v stiski in na potrebe strokovnjakov, ki se srečujejo z njimi pri svojem delu.

Duševno zdravje sodi med pomembnejše javnozdravstvene vsebine, saj je osnova za socialno in ekonomsko blaginjo posameznika in družbe. Duševne motnje niso breme le za posameznike in družine, temveč pomenijo izgubo in obremenitev tudi za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. V sodobni slovenski družbi se povečujejo socialno ekonomske razlike in  neenakosti v zdravju med ljudmi, naraščajo negativni stres, občutljivost in ranljivost ljudi. Vse to lahko povzroča težave v duševnem zdravju. Poleg prehodnih duševnih stisk, ki pestijo odraslo populacijo, sta v Sloveniji posebej izstopajoča javnozdravstvena problema depresija in samomor.

Depresija je med duševnimi motnjami tista, ki je poleg tesnobnosti in reakcije na hud stres, najpogostejši vzrok za obisk v primarnem zdravstvenem varstvu. Podatki mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, so pokazali, da je depresija prisotna pri okoli 14,5 odstotka odraslih pacientov, ki se zdravijo pri osebnem zdravniku. Študije nadalje ocenjujejo, da na primarni ravni zdravstvenega varstva kar polovica oseb z depresijo ni pravočasno prepoznana in zato ni ustrezno zdravljena. O težavah prepoznavanja prehodnih duševnih stisk, duševnih težav in samomorilnosti ter veščin dela z ranljivimi posamezniki poročajo tudi sami strokovnjaki na primarni zdravstveni ravni,  kot tudi strokovnjaki iz drugih sektorjev. Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko vodi tudi do samomorilnega vedenja.

Leta 2013 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) znašal 21,8. Povedano drugače, za posledicami samomora je v letu 2013 umrlo 448 ljudi. Od leta 2010 dalje beležimo rahlo naraščanje števila samomorov, in sicer v letih 2010, 2011 in 2012 zlasti med moškimi, v letu 2013 pa se je nekoliko povečalo število samomorov med ženskami. Med regijami glede večje ogroženosti za samomor še vedno izstopajo regije na vzhodu države. Najnižji količnik so v letu 2013 zabeležili v Novi gorici, Kopru in Ljubljani, najvišjega pa v regijah Maribor, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Novo mesto in Celje. Bolj ogrožene regije so hkrati  tudi regije, v katerih so izraziteje ogroženi moški. Kljub temu je potrebno poudariti, da je število samomorov v Sloveniji v zadnjem desetletju pomembno upadlo. Leta 2000 je samomor naredilo 588 ljudi, količnik pa je znašal 29,7 na 100.000 prebivalcev.

V obdobju od leta 2000 do leta 2010 je količnik samomora v Sloveniji upadel za 18 odstotkov. Nižanje količnika samomora je vsekakor razveseljivo in zagotovo odraža številna prizadevanja, ki so bila storjena v tem obdobju na različnih ravneh. Vendar pa njegov upad še ne pomeni, da se ljudje ne soočajo z različnimi hudimi  stiskami in težavami, ki jim kratijo dobro delovanje in ustvarjanje. Na slednje kaže tudi vse večje povpraševanje odraslih in tudi mladostnikov po psihološki in psihoterapevtski pomoči. Slednje potrjujejo tudi izkušnje iz celjske psihološke svetovalnice Tu smo zate, ki deluje na območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje od leta 2010. Psihološka svetovalnica, ki jo na leto obišče približno 150 posameznikov, deluje po vzoru Centra za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani.

Omenjena dejstva so bila glavni razlog, zaradi katerih je Nacionalni inštitut za javno zdravje prevzel koordinacijo projekta MOČ in k sodelovanju povabil izkušene strokovne inštitucije. Problem pomanjkljivega prepoznavanja in obravnave ogroženih posameznikov bomo v okviru projekta reševali s pripravo in izvedbo programa usposabljanja iz vsebin duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. Namenjeno bo zdravnikom in medicinskim sestram na primarni zdravstveni ravni, strokovnim delavcem na centrih za socialno delo ter policistom in drugim strokovnjakom savinjske, koroške, posavske, goriške in osrednje slovenske regije. V izobraževanje bo vključenih  vsaj 100 strokovnjakov.

Vrzeli in neenakosti med posameznimi regijami glede dostopnosti do psihološkega in psihoterapevtskega svetovanja bomo naslavljali in reševali s širjenjem mreže svetovalnic za odrasle v duševni stiski po vzoru svetovalnic Posvet v Ljubljani in Tu smo zate v Celju.  V Ljubljani in Celju bomo obstoječi svetovalnici nadgradili z novimi vsebinami, v posavski, koroški, notranjsko kraški, goriškim in  prekmurski pa bomo po vzoru obstoječih razvili šest novih svetovalnic. S širjenjem mreže svetovalnic bomo omogočili osebam v duševni stiski enostavno dostopno zgodnjo obravnavo in podporo, posredno pa bomo tako razbremenili tudi druge strokovne delavce, h katerim se ljudje v duševni stiski zatekajo po pomoč. Ocenjujemo, da bomo lahko opravili 4500 ur svetovanja za okoli 1000 oseb v duševni stiski.

 

Partnerska organizacija v projektu

UNIVERZA NA PRIMORSKEM, INŠTITUT ANDREJ MARUŠIČ, SLOVENSKI CENTER ZA RAZISKOVANJE SAMOMORA

Slovenski center za raziskovanje samomora je bil ustanovljen leta 2011 v okviru Univerze na Primorskem, Inštituta Andrej Marušič (UP IAM). Center zagotavlja visoko kakovostne raziskave za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja, izvaja evropske in nacionalne projekte s področja preprečevanja samomora, promocije duševnega zdravja in terapevtskih programov čuječnosti.

V okviru projekta MOČ bomo na Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM) pripravili in izvedli izobraževanja za različne profile strokovnjakov, ki delujejo v socialnem varstvu in na policiji. Ključno za preprečevanje samomora je namreč, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. Velikokrat je tudi pri strokovnjakih prisotnih veliko strahov, dvomov in mitov, ki niso funkcionalni za preprečevanje samomora. Zato bo pomemben del izobraževanja tudi refleksija o ovirah, občutkih pri obravnavi samomorilno ogrožene osebe ter strategijah, kako se z njimi soočiti.

 

Prav tako bodo imeli strokovnjaki možnost brezplačne vključitve v Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost. Delavnice so posebnost tega projekta, saj želimo z njimi okrepiti duševno zdravje in moč tistih, ki običajno prihajajo v stisk z ljudmi v stiski. Strokovnjaki so pogosto spregledani, ko se nudi oporo, saj velja prepričanje, da »oni take situacije že zmorejo prenesti«. Udeleženci bodo lahko v okviru programa pridobili veščine za lažje spoprijemanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju.

 

CENTER ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE POSVET, SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PREPREČEVANJE SAMOMORA

Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Posvet je svoja vrata prvič odprl junija leta 2006 v Ljubljani, na Mestnem trgu 8. V devetih letih od ustanovitve smo opravili prek 13.000 svetovanj več kot 3600 osebam, kar kaže na naraščajočo potrebo družbe po psiholoških svetovalnicah. Konec leta 2013 smo ob podpori Mestne občine Kranj odprli še svetovalnico v Kranju.

V okviru mreže psiholoških svetovalnic MOČ razširjamo dobro uveljavljeno prakso psiholoških svetovalnic Posvet tudi v drugih krajih oziroma regije in odpiramo šest novih svetovalnic – Slovenj Gradec, Sevnica, Laško, Postojna, Murska Sobota, Nova gorica, ki bodo skupaj z že obstoječimi v Ljubljani in Kranju pod strokovnim vodstvom prof. dr. Onje Tekavčič Grad omogočale učinkovito preventivo v duševnem zdravju. V svetovalnicah visoko usposobljeni strokovnjaki – večinoma psihologi in psihoterapevti – izvajamo nedirektivno psihološko svetovanje. Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk.  S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo osebam omogočamo učenje uspešnih strategij za razreševanje težav, za izboljšanje komunikacije, za premagovanje stresa, izgub ter  stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah.

Sprejemna pisarna je odprta vsak delovnik med 8. in 20. uro. V tem času se lahko posamezniki naročijo po telefonu 031 704 707 ali po e-pošti info@posvet.org (svetovalnice Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Sevnica, Nova Gorica in Murska Sobota) ali po telefonu 031 778 772 vsak delovnil od 8. do 15. ure, e-pošta svetovalnica@nijz.si (svetovalnici Celje in Laško). Svetovanje je brezplačno, posamezniki zanj ne potrebujejo napotnice, čakalne dobe so kratke – največ do treh tednov.

V mreži psiholoških svetovalnic MOČ omogočamo tudi skupinsko obravnavo – izkustvene skupine za starše, za žalujoče, za ločene starše. S skupino za žalujoče v svetovalnici v Ljubljani začnemo v maju, uvodni razgovori za udeležence se bodo pričeli 23. aprila 2015. Izkustvena skupina za starše, ki je namenjena razreševanju vzgojnih težav, soočanju z odraščanjem otroka in specifikami posameznih razvojnih obdobij, bo pričela z delom v maju. V septembru bomo začeli z izkustveno skupino, namenjena ločenim staršem – obravnavala bo dileme staršev, otrok in okolice pred ločitvijo, med njo in po njej. Vse vrste skupin bodo na voljo tudi v svetovalnici Tu smo zate v Celju, podrobne termine bomo objavili na spletni strani www.posvet.si
Partnerska organizacija v projektu MOČ

OZARA SLOVENIJA, NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Z različnimi programi zagotavlja strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem, poleg tega pa namenja skrb ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja vseh prebivalk in prebivalcev v Sloveniji. Posebno pozornost namenja izobraževanju in založniški dejavnosti, svoje poslanstvo pa izpolnjuje s pomočjo sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi institucijami in strokovnjaki. Ozara ima svoj sedež v Mariboru, svojo dejavnost pa izvaja v 24-ih krajih širom Slovenije.

V okviru projekta MOČ bomo v združenju Ozara prevzeli izvedbo aktivnosti, s pomočjo katerih bomo širšo javnost informirali o pomenu duševnega zdravja, znakih in vzrokih duševnih stisk, vključno s samomorilnim vedenjem. Poseben poudarek bomo namenili še destigmatizaciji duševnih težav in stisk ter krepitvi zavedanja, da je v primeru težav pomembno pravočasno poiskati strokovno pomoč. Omenjene aktivnosti zajemajo organizacijo predavanj za širšo javnost, pripravo in razdeljevanje informativne zloženke z osnovnimi informacijami o znakih in vzrokih duševnih stisk, vključno s samomorilnim vedenjem, pripravo in predvajanje oglasa o duševnem zdravju na televizijskih in radijskih postajah, razširjanje plakatov večjih dimenzij z vsebino o duševnem zdravju ter organizacijo javnega dogodka s ciljem ozaveščanja.