Začetki probiotikov in vrednotenje njihovih ugodnih lastnosti, ki vplivajo na zdravje ljudi in živali, segajo na začetek prejšnjega stoletja. Že takrat je Nobelov nagrajenec Metchnikoff (1908) dolgo življenjsko dobo bolgarskih ljudi pripisoval njihovi prehrani, uživali so namreč velike količine fermentiranih mlečnih proizvodov.

Izraz »probiotiki« je iz leta 1953, uvedel ga je Kollath. Probiotiki so bili opredeljeni kot iz mikrobov pridobljeni dejavniki, ki spodbujajo rast drugih mikroorganizmov. Lilly in Stillwell pa sta leta 1965 probiotike opredelila, da so to mikroorganizmi, katerih izločki spodbujajo rast drugih mikroorganizmov (Gupta in Garg, 2009).

Izvor besede izhaja iz latinske besede »pro«, kar pomeni za in grške bedese »bios«, kar pomeni življenje. Najpogosteje uporabljena in sprejeta definicija je bila predlagana s strani skupnega odbora Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO) ter World Health Organization (WHO) in se glasi: »Probiotiki so živi mikroorganizmi, kateri v ustreznih količinah delujejo koristno za zdravje gostitelja (FAO/WHO, 2001)«.

VPLIV PROBIOTIKOV NA TELO

Probiotiki imajo velik pomen pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore. Normalna črevesna mikroflora je kompleksna združba mikroorganizmov, ki naseljujejo prebavni trakt in so v ravnovesju. Črevesna mikroflora aktivno sodeluje pri prehrani gostitelja z absorbcijo hranil, nadzira gostiteljev imunski sistem, ščiti prebavni trakt pred kolonizacijo s patogenimi mikrobi ter preprečuje raka debelega črevesa in gastroenteritis (Guarner in Malegelada, 2003).

Probiotični mikroorganizmi morajo biti odporni na želodčni sok in želodčne kisline, da lahko preživijo prehod skozi zgornja prebavila ter prispejo v spodnje predele črevesja, kjer se namnožijo (Fijan & Šoštar Turk, 2013). Črevesje je najmanj raziskan del prebavnega traka. Pogosto je vzrok številnim boleznim, katerih simptomi se pojavijo drugje, saj morebitne škodljive snovi lahko prenese na druge organe in se tako zaščiti. Po nekaterih podatkih kar 90% vseh bolezni izvira v črevesju. V črevesju se nahaja 60% celic imunskega sistema (Brajnik, 2014).

Obstajajo prepričljivi dokazi o koristi probiotikov, za preprečevanje driske kot posledice jemanja antibiotikov in povezane z bakterijo Clostridium difficile, vzdrževanje remisije pri ulceroznem kolitisu, preprečevanje obolevnosti z nekretizirajočim enterokolitisom, zdravljenje funkcionalnih simptomov črevesja, zmanjšanje pogostosti okužb npr. prehlada ali trebušnih viroz ter izboljšanje imunosti (Širca, 2013).

Predvidevanje, ki so jih opazili na začetku 20. stoletja, so danes znanstveno potrjena dejstva. Uporabnost probiotičnih terapij kažejo klinične raziskave na katerih so proučevali številne možne koristne rabe probiotikov. Nedavne raziskave molekularne biologije in genetike bakterij iz rodu Lactobacillus so se osredotočile na interakcijo bakterij z imunskim sistemom, na potencialno protitumorsko delovanje ter na potencialno uporabo v primerih z antibiotiki povzročene driske, potovalne diareje in driske otrok, vnetja črevesja in sindroma razdražljivega črevesja. Probiotiki vplivajo na mnoge zdravju koristne učinke. To potrjuje veliko in vitro ter in vivo raziskav, njihovi  rezultati pa nam kažejo vpliv tudi na preprečevanje raka na debelem črevesu. Mehanizmi protitumorskega delovanja probiotikov še niso dovolj pojasnjeni, po ugotovitvah pa gre pri preprečevanju razvoja raka za kombinacijo vplivov, ne pa za en sam mehanizem. Treba je poudariti, da ima posamezen probiotik svoj specifičen učinek na gostitelja (Mikša, 2016).

 

VRSTE PROBIOTIKOV

Izmed mnogih bakterij so najbolj poznani predstavniki probiotičnih bakterij mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus in bakterije iz rodu Bifidobacterium. Znotraj obeh rodov pa so številne vrste bakterij in njihovi sevi (Fijan & Šoštar Turk, 2013).

Probiotični sevi se med seboj razlikujejo. Nekateri delujejo preventivno, krepijo imunski siste, spodbujajo delovanje črevesja, drugi pa sodelujejo v boju proti škodljivim bakterijam (Brajović Hajdenkumer, 2012).

Do 75% boljši učinek na ljudi ima probiotični izdelek, ki vsebuje več različnih probiotičnih bakterij in njihovih sevov kot izdelki, ki vsebujejo samo eno vrsto probiotičnih bakterij. Za koristen učinek se morajo bakterije in njihovi sevi med seboj dopolnjevati (Chapman, Gibson & Rowland, 2011).

Med probiotiki prevladujejo sevi bakterij iz rodu laktobacilov (npr. L. acidophilus, L. plantarum, L. casei, L. rhamnosus, L. johnsonii, L. fermentum, L. delbrueckii, L. gasseri, L. salivarius, L. reuteri) in rodu bifidobakterij (B. bifidum, B. infantis, B. adolescentis, B. longum, B. breve, B. actis). Probiotični sevi so tudi iz vrst Lactococcus lactis subsp. lactis, Lactococcus lactis subsp. cremonis, Leunostoc mesenteroides, Streptococcus thermophilus itd. tudi kvasovka Saccharomyces boulardii in probiotične seve. Za probiotike je zelo pomembna določitev seva. Tako npr. med probiotike spada tudi sev Escherichia coli K12 in nepatogeni sevi iz vrst Enterococcus faechium, Enterococcus faecalis, Bacillus coagulans, itd (Fijan, 2014, Kuželj, 2013).

 

ČREVESNA MIKROFLORA IN PROBIOTIKI

Gastrointestinalni trakt je daleč najbolj gosto koloniziran organ. Kompleks skupnosti mikroorganizmov, ki prebivajo ali gredo skozi prebavila, se imenujejo črevesna mikroflora. Črevesna mikroflora igra pomembno vlogo pri metaboličnih, hranilnih, fizioloških in imunoloških procesih v človeškem telesu. Ta izvaja pomembne presnovne aktivnosti, zaradi katerih se pridobiva energija iz sicer neprebavljivih prehranskih polisaharidov, kot npr. odpornega škroba in prehranskih vlaknin.

Te presnovne dejavnosti izvajajo tudi proizvodnjo pomembnih hranil, kot so kratkoverižne maščobne kisline, vitamini (npr. vit. K, vit. B12 in folna kislina) in aminokisline, ki jih ljudje ne morejo sami proizvajati. Poleg tega črevesna mikroflora sodeluje pri obrambi pred patogeni z mehanizmi, kot so odpornost kolonizacije in proizvodnja protimikrobnih spojin. Poleg tega je črevesna mikroflora vključena v razvoj, zorenje in vzdrževanje gastrointestinalnih senzoričnih in motoričnih funkcij, črevesne pregrade in sluznice imunskega sistema. To je le nekaj primerov funkcionalnih prispevkov črevesne mikroflore za zdravje ljudi (Gerritsen in sod., 2011).

[wp_ad_camp_1]

Da bi razumeli vlogo, ki jo lahko imajo probiotiki pri vplivanju na zdravje, je pomembno, da le-ti upoštevajo vlogo normalne črevesne mikroflore (komenzalne mikroflore). Prebavni trakt človeka gosti več kot 500 bakterijskih vrst. Te bakterije oblikujejo nekakšeb bioreaktor, ki olajša prebavo, skrbi za zagotavljanje hranil in oblikovanje našega imunskega sistema (Ciorba 2012).

V različnih življenjskih obdobjih je črevesna mikroflora spremenjena in raznolika. Novorojenec ima sterilno črevo in normalna mikroflora, ki se ustvari v njem, pride od matere in okolja. Mikroflora ima tri poglavitne funkcije: zmanjšuje možnost okužbe s patogenimi klicami, spodbuja zorenje črevesnega imunskega sistema in spodbuja razvoj imunske tolerance na ubikvatne antigene, kot so antigeni nepatogenih črevesnih bakterij in antigeni iz hrane (Orel in Rogelj, 2001).

Redno uživanje probiotikov aktivira imunski sistem gostitelja, zato velja, da so imunogeni. Kaže se zmanjšana možnost rakavega obolenja v črevesnem traktu kot tudi izven njega. Vnetni imunski odziv povzroča aktivacijo monocitov in makrofagov, ki proizvajajo citotoksične snovi, te pa razgrajajo tumorske celice. Proti celicam tumorja delujejo tudi celice ubijalke, ob uživanju nekaterih probiotikov pa se aktivnost celic ubijalk povečuje. Domnevajo pa, da je ta spodbuda imunskega sistema povzročena le za krajši čas, saj se kasneje razvije določena toleranca (Commane in sod., 2005).

Barbara Dežman Zmerzlikar, dipl. m. s.

LITERATURA

Brajnik E, 2014. Probiotiki, imunski sistem in rak. Vipava, Slovenija: Saeka

Brajović Hajdenkumer S, 2012. Probiotiki nekoč tudi proti diabetesu? Sladkorna, 97

Chapman, C.M, Gibson G.R & Rowland I, 2011. Health benefits of probiotics: Are mixtures more effective than single strains? European Journal of Nutrition, 50(1)

Ciorba MA, 2012. A Gastroenterologist’s Guide to Probiotics. Clin Gastroenterol Hepatol. Sept;10(9)

Commane D, Hughes R, Shortt C, Rowland I, 2005. The potential mechanisms involved in the anti-carcinogenic action of probiotics. Mutat. Res., 597(1-2)

Fijan S, 2014. Microorganisms with Claimed Probiotic Properties: An Overview of Recent Literature. International Journal of Environmental Research and Public Health, 11

Fijan S, Šoštar Turk S, 2013. Probiotiki in kefir. Naša lekarna, 78

Food and Agriculture Organization of the United Nations / World Health Organization, (2001). Joint FAO/WHO expert consultation on evaluation of health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria. Cordoba, Argentina: Samozaložba

Gerritsen J, Smidt H, Rijkers GT, de Vos WM, 2011. Intestinal microbiota in human health and disease: the impact of probiotics. Genes. Nutr., 6(3)

Guarner F, Malegalada JR, 2003. Gut flora in health and disease. Lancet, 381

Gupta V, Garg R, 2009. Probiotics. Indian J. Med. Microbiol., 27

Kuželj, M, 2013. Literaturni pregled in analiza podatkov o prehranskih dopolnilih s probiotičnimi kulturami na slovenskem tržišču [Magistrsko delo]. Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

Mikša D, 2016. Citotoksičnost probiotikov in njihovih metabolitov na črevesne epitelne celice. [Diplomsko delo]. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Mitrović M, 2016. Probiotiki v prehrani starostnikov. [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede

Orel R, Rogelj I, 2001. Črevesna mikroflora in možnost njenega spreminjanja s probiotiki, Slovenska pediatrija, 4

Širca S, 2013. Probiotiki in prebiotiki v praksi. Moja lekarna, 69