Pomoč sočloveku je temeljni motivator pri delu medicinske sestre, hkrati pa je to tudi glavni vzrok za izbiro tega poklica. Medicinska sestra s svojo profesionalno samopodobo predstavlja in zastopa svojo poklicno skupino.
Po štirinajstih letih je javnost izglasovala poklic medicinske sestre kot zaupanja najbolj vreden poklic v Ameriki.
Najbolj pošten in etičen. Letos je 85% Američanov pozitivno ocenilo medicinske sestre po poštenosti in najvišjih etičnih standardih. Drug poklic na lestvici je poklic gasilca in zaostaja za kar 17%.

Predstavnica Ameriškega združenja medicinskih sester (ANA) pravi, da je rezultat nagrada dolgoletnih prizadevanj in vzvod za zaupanaje za vodenje sprememb v zdravstvenem sistemu. Bolnišnice, sistemi zdravstvenega varstva in druge zdravstvene organizacije težko sprejemajo kompetentne odločitve v kolikor nimajo v svojih vodstvih – nadzornih svetih prisotnih vodilnih medicinskih sester.
Prizadevajo se, da se bo število medicinskih sester v odbore bolnišnic in ostalih zdravstvenih ustanov povečalo za 10.000 tisoč do leta 2020.

srca zdravstveni delavci

Etika je pomemben del zdravstvene nege. To vključuje tudi etično odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja bolnikov. Igra pomembno vlogo pri dobrem počutju medicinskih sester, kot tudi vseh ostalih zaposlenih v zdravstvu.

ANA je 2015 izdala popravek svojega kodeksa etike medicinskih sester z novimi členi, ki odražajo veliko revolucionarnih sprememb na področju zdravstvene nege in vrsto spremljajočih dejavnosti, ki poudarjajo pomen etike v praksi zdravstvene nege.

Visoki standardi, strokoven in pozitiven odnos medicinskih sester do pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvu bo zagotovo v prihodnjem letu še okrepil poklic medicinske sestre kot najbolj zaupanja vreden poklic v ZDA.

V Sloveniji so po zadnjih anketah zaupanja vrednih poklicev medicinske sestre na drugem mestu.

Kot zanimivost pa bi dodali: V Sloveniji je poklic medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika konec leta 2013 (zadnji podatki, dostopni na nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja) opravljalo nekaj več kot 18 tisoč zaposlenih ali samozaposlenih oseb oziroma 8,4 na tisoč prebivalcev.

Polovica jih je zaposlenih v bolnišnicah, druga polovica v drugih zdravstvenih zavodih.

Dan medicinskih sester praznujemo 12. maja, kjer se je na ta dan leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester, v svojih vojnih poročilih pa je opozarjala na nujnost ustrezne medicinske pomoči. Pozneje je ustanovila šolo za medicinske sestre in babice.

V Sloveniji je imela podobno vlogo Angela Boškin, ki je leta 1918 je diplomirala iz socialnozdravstvenega dela skrbstvenih sester in tako postala prva, takrat še jugoslovanska, diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra. Po koncu prve svetovne vojne je ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke.

Medicinska sestra je nosilka zdravstvene nege in oskrbe v Republiki Sloveniji.

Ready for surgery

Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in oskrbe za celostno zdravstveno obravnavo posameznikov in skupin, ki avtonomno prevzema naloge in odgovornosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, področju socialnega varstva in šolstva. Je samostojna strokovnjakinja v negovalnem timu in članica zdravstvenega tima, v katerem z drugimi strokovnjaki sodeluje v zdravstveni obravnavi pacienta.*

Temeljna odgovornost medicinske sestre v dejavnosti zdravstvene nege je po definiciji Mednarodnega sveta medicinskih sester (International Council of Nurses – ICN, 2010) sledeča:

»Avtonomna in sodelujoča skrb za posameznike vseh starosti, za družine, skupine in skupnosti, za bolne in zdrave in v vseh okoljih; vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za obolele, invalidne ter umirajoče.«
Ključne naloge so tudi zagovorništvo, spodbujanje varnega okolja, izobraževanje, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter sodelovanje v obravnavi pacientov in upravljanju zdravstvenih sistemov.
* V skladu s svojo strokovno usposobljenostjo lahko dejavnost zdravstvene nege samostojno opravljajo tudi višja medicinska sestra / višji medicinski tehnik, profesor/ica zdravstvene vzgoje in medicinske sestre s fakultetno izobrazbo različnih smeri.
Medicinska sestra

Samostojno in avtonomno izvaja delo diplomirane medicinske sestre v skladu s temeljnimi odgovornostmi in področjem dela. Zdravstveno nego pacienta izvaja z upoštevanjem veljavnih strokovnih načel, smernic in standardov ter zagotavlja pacientu najvišjo možno raven varnosti in kakovosti v zdravstveni negi in oskrbi.

Vrednota medicinske sestre je znanje, ki je temelj za doseganje ciljev in strokovnega napredka. Medicinska sestra si prizadeva prenašati svoje znanje in izkušnje na člane negovalnega tima in druge, ki vstopajo v proces izobraževanja. Podlago za delo predstavlja dosežena stopnja izobrazbe na ravni dodiplomskega visokošolskega strokovnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje.

Diplomirana medicinska sestra – specialistka

samostojno in avtonomno izvaja delo diplomirane medicinske sestre s specialističnimi znanji ter določene aktivnosti, prenesene s strani zdravnika. Pri tem uporablja visoko stopnjo kritičnega mišljenja in veščin ter ustrezno klinično presojo. Podlago za delo predstavljajo klinične specializacije kot oblika podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi in oskrbi.

Magistrica zdravstvene nege

je nosilka sistematičnega spremljanja kliničnega dela, vodenja timov za izboljševanje klinične prakse, pobudnica sprememb in izboljšav, ki jih neposredno uvaja v proces zdravstvene nege in oskrbe. Je nosilka in/ali izvajalka znanstvenoraziskovalne dejavnosti za področje zdravstvene nege in oskrbe, ki aktivno vključuje člane negovalnega in zdravstvenega tima. Je mentorica študentom in visokošolska učiteljica na prvi bolonjski stopnji. Podlago za delo predstavlja program druge stopnje zdravstvene nege po Bolonjski deklaraciji.

injekcija

Doktorica zdravstvene nege

prevzema vodilno vlogo pri določanju in zagotavljanju sprejemljivih standardov klinične zdravstvene nege, raziskovanja in izobraževanja na podlagi neposrednega vključevanja v proces zdravstvene nege in oskrbe. Je tudi visokošolska učiteljica predvsem na drugi in tretji bolonjski stopnji. Povezuje teoretična znanja s potrebami kliničnega okolja. Podlago za delo predstavlja program tretje stopnje zdravstvene nege po Bolonjski deklaraciji.

Zaradi potreb po učinkovitem in kakovostnem vodenju zdravstveno-negovalnih timov potrebuje medicinska sestra, vodja na vseh ravneh, dodatna znanja s področja vodenja in upravljanja.

Zunanja podoba medicinske sestre, babice in tehnika zdravstvene nege je izražena z urejenim zunanjim videzom ter s primernim in spoštljivim vedenjem in obnašanjem. S svojo podobo priča o sebi in o svojem poklicu ter izkazuje stopnjo samozavedanja o vlogi, ki jo ima na delovnem mestu.

Z zunanjo podobo predstavlja odnos do sebe, do drugih ljudi, do poklica oz. poklicne vloge, do položaja in do institucije, ki ji pripada. Z urejenostjoneposredno sporoča profesionalnost, dostopnost, samozaupanje ter s tem pridobiva zaupanje pacienta. Je pomemben dejavnik uspešne komunikacije.

Medicinska sestra, babica in tehnik zdravstvene nege so pri svojem delu izpostavljeni kritičnim pogledom strokovne in splošne javnosti. Osebna higiena, urejenost in negovanost so v skladu s kulturno-estetskimi pravili in higiensko-epidemiološkimi predpisi.

Osebna higiena, urejenost in negovanost.

Negovane, gladke roke brez nakita in urejeni nohti ustrezajo higiensko-epidemiološkim standardom, z namenom preprečevanja prenosa okužb, in estetskemu videzu.

K urejenosti lahko sodi tudi zmerno in nevsiljivo naličen obraz, ki poudarja osebnost in estetsko noto posameznice. Za moške velja urejena brada in/ali gladko obrit obraz. Urejeni zobje odpirajo vrata prijaznemu profesionalnemu nasmehu. Podobo ustvarja tudi urejena pričeska; lasje so negovani, dolgi lasje so speti, kratko pristriženi ne pokrivajo oči ali zakrivajo obraza. Medicinsko sestro, babico ali tehnika zdravstvene nege označuje vonj po čistoči in svežini. Nevsiljiva dišava lahko dopolnjuje celostni zunanji videz.

medicinske sestre in zdravniki

Nakit nosi zmerno in nevpadljivo, tako da dopolnjuje osebnost; ne ovira pri delu in ne ruši celovitosti podobe. Nošenje nakita je skladno s higienskimi predpisi in standardi.

Estetsko okraševanje vidnih delov telesa s tetoviranjem in »piercingom« ni skladno s podobo medicinske sestre, babice in tehnika zdravstvene nege.

Delovna obleka kot simbol poklica.

Medicinska sestra, babica in tehnik zdravstvene nege se istoveti in izraža pripadnost poklicni skupini z delovnim oblačilom v tradicionalni svetlo modri barvi.

Delovno oblačilo je čisto in urejeno; predpisi določajo, kdaj ga je treba nositi in kakšno mora biti. Enako velja za delovno obutev. Zagotavlja naj varno in čvrsto hojo, ki ne povzroča neprijetnega hrupa.

K delovnemu oblačilu za ženske in moške sodijo tudi nogavice nevpadljivih barv in vzorcev, ki jih praviloma nosijo vse leto.

V delovnem okolju se predstavljajo z nošenjem predstavitvene priponke.

Medicinska sestra, babica in tehnik zdravstvene nege z videzom, vedenjem in obnašanjem ne vzbujajo dvomljive pozornosti, temveč svoja osebna merila usklajujejo z načeli profesionalne urejenosti in organizacijske kulture institucije.