Mednarodni svet medicinskih sester je predstavil rezultate mednarodne raziskave, v kateri so sodelovale medicinske sestre iz desetih držav (Argentine, Kanade, Kitajske, Nemčije, Japonske, Južne Afrike, Španije, Turčije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Zambije). V raziskavi je sodelovalo 1.000 naključno izbranih in po telefonu anketiranih medicinskih sester.
Raziskava se je osredotočila na zbiranje njihovih mnenj in zaznavanj glede nekaterih pomembnih tem v zdravstvu oz. zdravstveni negi v času, ko se večina držav trudi izboljšati in posodobiti svoje zdravstvene sisteme in zadržati zdravstvene delavce v poklicu in v sistemu.
»Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre dobro mnenje o svojem profesionalnem delu in so pri svojem delu zavzete ter sočutne do pacientov«, je med predstavitvijo rezultatov novinarjem povedala Hiroko Minami, predsednica Mednarodnega sveta medicinskih sester.
»Vendar pa so medicinske sestre v naši raziskavi istočasno izpostavile, da bi moral zdravstveni sistem v večji meri upoštevati njihove potrebe in omogočati vzpostavljanje takšnega delovnega okolja, v katerem bi tako medicinske sestre kot ostali zaposleni v zdravstvu lahko izkoristili vse svoje potenciale in bi tako kar najbolje delali to, zaradi česar so tam – zagotavljanja kakovostne oskrbe pacientom.«
V raziskavi so se pokazale očitne razlike med državami, a obenem tudi presenetljive skupne točke.
Temeljno sporočilo raziskave je, da imajo medicinske sestre rade svoje delo, a le-to postaja vse bolj in bolj zahtevno ter naporno.
Na nezadovoljstvo z zaposlitvijo najbolj vplivajo visoko število pacientov na eno medicinsko sestro, predolgi delovniki, omejen čas za temeljitejše posvečanje posameznemu pacientu zaradi vse zahtevnejših administrativnih opravil, pomanjkanje kakovostnih in kvalificiranih zdravstvenih delavcev (zlasti medicinskih sester, ki odhajajo na druga delovna mesta ali izven zdravstvenega sistema) ter premajhno plačilo.
Judith Oulton, predstavnica ICN, je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedala še, da nam raziskava nudi možnost, da se kaj naučimo iz njenih rezultatov in ponudimo rešitve še zlasti v tem času, ko vlade po vsem svetu iščejo rešitve za reforme svojih zdravstvenih sistemov.
Naj ob koncu tega prispevka izpostavimo še glavne oz. najbolj zanimive rezultate raziskave:
– skoraj 60% medicinskih sester, ki so sodelovale v raziskavi, ocenjuje, da se je v zadnjem desetletju zdravstvena nega izboljšala, medtem ko starejše medicinske sestre (starejše od 50 let) opažajo tudi nekatere slabosti oz. nazadovanja. Najbolj optimistične pri svojih odgovorih so bile kitajske medicinske sestre, najbolj pesimistične pa nemške. Medicinske sestre iz Severne Amerike imajo o svojem poklicu, o drugih zaposlenih v zdravstvenem sistemu in sistemu kot celoti najbolj pozitivno mnenje;
– za dobro počutje v poklicu je za medicinske sestre najbolj pomembno to, da se razumejo z zdravniki in se medsebojno spoštujejo;
– med negativnimi vidiki poklica medicinske sestre pa je bilo največkrat izpostavljeno: premalo časa za temeljitejšo skrb za paciente, preveč dela in velike obremenitve, pomanjkanje zaposlenih, nizke plače in slabi delovni pogoji;
– medtem ko več kot 50% medicinskih sester izpostavlja, da uživajo v svojem delu, jih le 25% svoje delovne pogoje ocenjuje kot pozitivne;
– zadovoljstvo medicinskih sester s poklicem je v premosorazmerni odvisnosti od tega, koliko lahko same vplivajo na oblikovanje zdravstvene politike v svojih državah;
Ključne zadeve, za katere medicinske sestre želijo, da bi se uredile v prihodnosti, so boljše plače, več časa za posvečanje pacientom, boljše izobraževanje in usposabljanje, boljši odnos “medicinska sestra : pacient”, boljši delovni pogoji in dostopnost nadaljnjega izobraževanja ter strokovnega usposabljanja.
