Ugotavljamo, da se v literaturi v zvezi s kliničnimi kompetencami pojavljajo nejasna in nasprotujoča si mnenja. Nekatere opredelitve kompetenc temeljijo na vedenjskih izidih, medtem ko so druge širše in bolj holistične (Gonczi 1994, McMullan et al. 2003, Meretoja et al. 2004).Vedenjske temeljijo na pristopu, ki poudarja sposobnost za opravljanje nalog opazovati, določa pristojnosti, kakor tudi kaj oseba mora biti sposobna narediti (McMullan et al. 2003).

Opredelitev področja in opis problema

V današnjem svetu je razvijanje znanj in spretnosti posameznika ključnega pomena, saj se lahko le tako razvijamo in obstanemo na trgu. Za učinkovito delovanje organizacij je potrebno pri posamezniku izpostaviti značilnosti in vedenje, ki vplivajo na razvoj stroke. V tem primeru govorimo o kompetencah medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri nas. Delodajalci so sicer v opisih del in nalog strogo ločili delo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, v praksi pa je ta meja večkrat zabrisana (Ramšak, 2009).

Problem se pojavlja v enotah intenzivne terapije, saj pritiskajo kadrovske službe glede omejitev zaposlovanja, na drugi strani pa smo medicinske sestre in zdravstveni tehniki tisti, ki bi morali v praksi zaživeti, ne le na papirju.

Namen

Namen seminarskega dela je dela je ugotoviti ali diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege poznajo kompetence v praksi, na podlagi zakonov in ali jih tudi kdaj prekoračijo.

UPORABA KOMPETENC

Definicij kompetenc je danes zelo veliko. Vsak avtor, ki jih proučuje, ima svojo, vendar pa ne glede na to, se večina poznavalcev danes strinja z materijo vseh definicij, ki jo je podal Boyatzis (1982). Kompetenco Boyatzis (1982) definira kot: «Notranjo značilnost posameznika, ki je vzročno povezana z nadpovprečno storilnostjo na delovnem mestu, njeni konstitutivni deli pa so:

  • motivacija,
  • sposobnosti,
  • samopodoba,
  • znanje in veščine in
  • socialne vloge posameznika«.

 

Kompetence vključujejo specifična znanja, veščine, sposobnosti, osebnostne značilnosti in motiviranost posameznika, ki jih lahko zaznamo v obliki uspešno opravljenega konkretnega dela. Kompetenca tudi pomeni »dobro in kakovostno opravljanje določenega dela, ustreznost pogojev za zaposlitev, ustreznost zahtevam za opravljanje določene naloge« (Glossary of labor market terms and standard and curriculum development terms, 1997).

Vsi izvajalci zdravstvene nege nosimo namreč odgovornost, da najprej pridobimo in nato vzdržujemo kompetence profesionalne prakse in tako prispevamo k najboljšim možnim rezultatom za pacienta in tudi k lastnemu razvoju (Watson, 2002).

Kompetence so razumljene kot presežek klasičnega tradicionalnega znanja in spretnosti, ki je potrebno za kakovostno opravilo dela ali naloge. Gre za tako imenovani skriti ali nevidni kapital v smislu tranzverzalnosti prenašanja, nadgrajevanja in povezovanja znanj in spretnosti, ki se izražajo zlasti v primeru celostnega reševanja problemov, nepredvidljivih situacij, ustvarjalnosti in invenciji novega. Kompetence je potrebno vrednotiti z vidika individualnega napredka posameznika, načrtovanja kariere, poklicne mobilnosti in delovne uspešnosti z vidika napredovanja in nagrajevanja (Kamenšek, 2004).

Poznamo razvrstitev, ki posameznikove komptence ločuje po ravneh in dimenzijah. Po ravneh jih lahko razdelimo na (Pezdirc, 2005):

  • ključne, temeljne ali generične,
  • delovne specifične in
  • organizacijske specifične kompetence.

 

Organizacija se lahko na izzive odzove predvsem z aktiviranjem človeških virov. Iz tega razloga v ospredje delovanja organizacije stopa človek, ki se lahko z znanjem, sposobnostmi in kompetencami inovativno in kreativno spoprijema z izzivi. Skupni imenovalec med izzivi organizacije in aktiviranjem človeških virov pa išče prav upravljanje človeških virov. Vendar to ni dovolj. Zaposleni se lahko učinkovito in uspešno odzovejo na spremembe le, če stalno krepijo svoje sposobnosti in hkrati upoštevajo strateške usmeritve organizacije.

Prav to z ustrezno integracijo v funkcije človeških virov omogoča upravljanje kompetenc. Kompetenčni pristop namreč uskladi in uravnoteži tehnični (opis delovnega mesta, naloge, delovna sredstva, ipd.) in osebnostni vidik (znanje, vedenje, osebnostne lastnosti posameznika ipd.) delovnega mesta, ki ju obenem povežemo še s strateškimi usmeritvami organizacije. Postopkovno se začne z analizo posameznika na delovnem mestu, pri čemer najprej ne določi njegovih karakteristik, potrebnih za opravljanje dela, temveč se identificira s sodelovanjem posameznika (denimo vedenjski intervju), ki opravlja določeno delo oziroma ima določeno vlogo.

Osnovno vprašanje kompetenčnega pristopa je, kaj je tisto, kar posamezniku omogoča uspešno delovanje v določeni vlogi, organizaciji pa prožnost (Svetlik, 2005).

Kompetence izvajalcev zdravstvene nege v predpisih Republike Slovenije

Temeljni normativni akt področja je Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZdej-UPB2, Uradni list RS, št. 23/2005) dejavnost zdravstvene in babiške nege in izvajalce omenja kot zakonsko določeno na primarnem področju (7. člen), v socialno varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje, zaporih in vzgojnih zavodih (8. člen), sekundarni nivo (15. člen), terciarna dejavnost (17. člen), dejavnost zdravilišč (19. člen).

Zakon daje medicinskim sestram in babicam tudi pristojnosti pri izvajanju pripravništva, učnih enot. Določa opravljanje dejavnosti v skladu s kodeksom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter kodeksom babic in babičarjev našim kodeksom (45. člen) ter ureja temeljne pogoje dela (ekonomski položaj na trgu dela pa določa Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi). Zakon nadalje določa, da za svoje delo izvajalci prevzemajo popolno etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost (55. člen). Dejavnost zdravstvene in babiške nege in izvajalce določa celotno VII. poglavje temeljnega zakona in na podlagi njega izdani podzakonski akti. Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS 82/04, 06) je še posebej pomemben, saj opredeljuje poklic, kvalifikacijo, delovno  področje in poklicno dejavnost kompetence.

Kompetence so natančneje opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Ur. list št. 82/2004, 110/2004, 40/2006), v katerem so navedeni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci. Za dejavnost zdravstvene nege so navedeni naslednji poklici:

  • profesor zdravstvene vzgoje/profesorica zdravstvene vzgoje,
  • diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik,
  • višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik/višji medicinski tehnik,
  • višja medicinska sestra specialistka/višji zdravstveni tehnik specialist/višji medicinski tehnik specialist,
  • diplomirana medicinska sestra specialistka/diplomirani zdravstveni tehnik specialist,
  • tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege.

 

Nacionalne poklicne kompetence so bile usklajene z evropskimi predpisi. Kompetence jasno določajo odgovornosti poklicev v zdravstveni negi. Tudi 55. Člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (2005, 2008) določa, da »zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na voljo ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost«. Zatorej lahko v okviru posameznega poklica oseba sprejme samo tiste naloge, za katere ima ustrezno izobrazbo in je za njihovo izvajanje kompetentna. V tem primeru nosi tudi popolno odgovornost.

Kompetence diplomirane medicinske sestre v predpisih Evropske unije

Poklic medicinske sestre je reguliran poklic. Reguliran poklic je tisti, ki ga posamezna država članica opredeli kot reguliranega in za katerega mora posameznik, ki želi opravljati določen poklic, izpolnjevati z zakonom ali drugim predpisom določene pogoje oziroma mora imeti določene kvalifikacije.

Poklic medicinske sestre sta do septembra 2005 opredeljevali evropski direktivi (77/452/EEC in 77/453/EEC) ter direktiva, ki se nanaša na vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o strokovni usposobljenosti ter s tem za nemoten pretok delovne sile. Septembra 2005 je Evropska unija sprejela novo direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki združuje vse regulirane poklice, do tedaj urejene s posebnimi področnimi direktivami.

 

Kompetence diplomirane medicinske sestre so navedene v 31. členu Evropske direktive (2005/36/ES):

  • ustrezno poznavanje ved, na katerih temelji splošna zdravstvena nega, vključno z zadostnim razumevanjem zgradbe, fizioloških funkcij in obnašanje zdravih in bolnih oseb kakor tudi odnosa med zdravstvenim stanjem človeka ter njegovim fizičnim in družbenim okoljem,
  •  zadostno poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravja in zdravstvene nege,
  • ustrezne klinične izkušnje; te izkušnje, ki naj bodo izbrane glede na njihov pomen za usposabljanje, je treba pridobivati pod nadzorom usposobljenega sestrskega osebja ter na krajih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego pacientov,
  • sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja in izkušnje pri delu s tem osebjem,
  • izkušnje pri delu z delavci drugih poklicev v zdravstvenem sektorju. Mednarodni svet medicinski sester – ICN (2004) je definiral kompetenco kot »raven uspešnosti, ki kaže učinkovito uporabo znanja, veščin in presoje«.

Poklicne kompetence v dejavnosti zdravstvene nege

Opredelitev kompetenc nam daje osnovo za izobraževalne programe oziroma standarde kvalifikacij, ki izvajalce poklicev v zdravstveni in babiški negi pripravljajo na vstop v delo. Omogočajo prost pretok delovne sile in kandidiranje na trgu delovne sile ter so tudi osnova za vzajemno priznavanje kvalifikacij in licenc med državami (Elmers, 2008).

Republiki Sloveniji so kompetence natančneje opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, v katerem so navedeni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci. Seznam vsebuje tudi kvalifikacijo, delovno področje ter poklicno dejavnost (kompetence) (Watson, 2002).

 

Diplomirana medicinska sestra je oseba, ki je zaključila triletni ali 4600 ur trajajoč študij s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem, je vpisana v register izvajalcev zdravstvene in babiške nege in ima veljavno licenco (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 64. člen, 2005). V zdravstveni dejavnost lahko samostojno opravljajo delo in jim je priznana enaka kvalifikacija tudi: diplomirana medicinska sestra in diplomirana babica, ki sta diplomo pridobili po študijskem programu z obsegom 2250 ur, imata končano pripravništvo in opravljen strokovni izpit, ter višja medicinska sestra, višji zdravstveni tehnik oziroma višji medicinski tehnik, ki je diplomo pridobila oziroma pridobil po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravljanja svojega poklica v zadnjih petih letih (Zakon o  zdravstveni dejavnosti, 11. člen – prehodne in končne določbe, 2005).

Kompetence diplomirane medicinske sestre in višje medicinske sestre

Kompetence diplomirane medicinske sestre in višje medicinske sestre (Železnik et al., 2008):

  • promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,
  • organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege,
  • vodenje negovalnega tima,
  • izvajanje zdravstvene nege po procesni metodi dela,
  • sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov,
  • spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje,
  • interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta,
  • ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti,
  • pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,
  • raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Kompetence tehnika zdravstvene nege, zdravstvenega tehnika in medicinske sestre (srednja stopnja izobrazbe) (Železnik et al., 2008):

  • zdravstvena nega posameznika v različnih stanjih zdravja in bolezni ter v različnih življenjskih obdobjih,
  • pomoč bolniku pri izvajanju dnevnih življenjskih dejavnosti,
  • priprava na diagnostične in terapevtske posege in postopke,
  • izvedba enostavnih diagnostično-terapevtskih posegov in postopkov,
  • sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege,
  • ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti,
  • zdravstvena vzgoja pacienta v okviru tima.

 

RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

Namen seminarskega dela je preko zakonodaje in literature spoznati odgovornost medicinskih sester v praksi in ugotoviti seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov o kompetencah pri svojem delu

Predstaviti vsebine delovnih mest diplomirane medicinske sestre Splošne bolnišnice Celje v intenzivni enoti.

  • Ugotoviti, kako dobro poznajo medicinske sestre svoje kompetence.
  • Ugotoviti, ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki poznajo standarde in zakon, ki se uporabljajo na oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečine.
  • Ugotoviti, ali se zavedajo odgovornosti na posameznem delovnem mestu.
  • Ugotoviti, ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki poznajo standarde in zakone o reševanju problematike srednjih medicinskih sester – babic, srednjih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije I., II. in III. stopnje.

Raziskovalno vprašanje

  • Ali  medicinska sestra in tehnik zdravstvene vede poznata svoje kompetence?
  • Ali medicinska sestra in tehnik zdravstvene vede poznata zakone, predpise glede svojih kompetenc?

Opis raziskovale metodologije in metod

Pri izvedbi raziskovalnega dela smo uporabili naslednje metode:

  • študij ustrezne literature,
  • deskriptivno metodo dela,
  • metodo zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom,
  • računalniško obdelavo podatkov in analizo.

Raziskovalni vzorec, predpostavke in omejitve raziskave

Podatke smo zbirali na podlagi anketnega vprašalnika, ki vsebuje 13 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljenih je bilo 12 anketnih vprašalnikov, nanje je odgovorilo 12 anketirancev. Metoda dela je zajela zbiranje podatkov, za opredelitev raziskovalne teme je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je kvalitativna in kvantitativna, dobljeni podatki so bili obdelani v sistemu Microsoft Excel. Izračuni pa so prikazani procentualno in številčno ter grafično

Raziskovalno okolje in čas

Raziskave je bila izvedena meseca decembra leta 2009, na oddelku za intenzivno terapijo Splošne bolnišnice Celje. Anketni vprašalnik je zajel  6 medicinskih sester in 6 zdravstvenih tehnikov, zaposlenih v timu zdravstvene nege na področju kirurške intenzivne nege. Zaposleni so se med seboj razlikovali po spolu, starosti, izobrazbi in dolžini delovne dobe

Etični vidik

Z vsebino anketnega vprašalnika je bila seznanjena glavna medicinska sestra gospa Biserka Lipovšek. Vsi anketirani so bili pisno seznanjeni o namenu raziskave in pravici, da odklonijo sodelovanje v njej, ter o načelih zaupnosti varovanja podatkov, ki so bili uporabljeni v raziskavi.

Razširjanje raziskovalnih rezultatov oz. publiciranje

Rezultati te raziskave ne bodo objavljeni v nobeni strokovni literaturi.

REZULTATI

št. 1: Spol

V raziskavi je sodelovalo 10 (83%) žensk in 2 (17%) moška.

 

št. 2: Stopnja izobrazbe

V raziskavi smo zajeli 6 (50%) tehnikov zdravstvene  nege in 6 (50%) diplomiranih medicinskih sester.

št. 3: Delovna doba

Največ anketiranih  ima 3 – 7 let delovnih izkušenj, teh je 4 (33%). Nad 10 let izkušenj imajo 3 (25%) anketiranci, od 1- 3 let imata 2 (17%) anketiranca, enako število anketirancev ima do 1 leto delovne dobe. 1 (8%) anketiranec ima 7 – 10 let delovnih izkušenj.

št. 4: Določitev kompetenc z direktivami Evropske unije

Na vprašanje, ali so kompetence določene z direktivami Evropske unije, je zanikalo 10 (83%) anketiranih,  2 (17%) anketiranca sta pritrdila.

št. 5: Usklajenost kompetenc medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z Evropskimi smernicami v Sloveniji

Na vprašanje, ali so kompetence medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri nas usklajene z evropskimi smernicami kompetenc, je prav tako kot pri prejšnjem  vprašanju, zanikalo 10 (83%) anketiranih, pritrdila pa sta 2 (17%) anketirana.

št. 6: Vključenost profesorjev zdravstvene vzgoje v seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti

Prav tako so anketirani tudi na to vprašanje odgovorili z enakimi odstotki, kot v prejšnjih dveh vprašanjih. Da profesorji zdravstvene vzgoje niso vključeni v program zdravstvene dejavnost, je odgovorilo 10 (83%) anketirancev, 2 (17%) pa je na vprašanje odgovorilo pritrdilno.

 

št. 7: Razmejitev del in nalog temelji na modelu Virginije Henderson

11 (92%) anketiranih je prepričanih, da razmejitev dela in nalog temelji na modelu zdravstvene nege Virginije Henderson, le 1 (8%) pa trdi, da to ne drži.

 

Št. 8:

Vseh 12 (100%) anketirancev je enoglasno odgovorilo, da sprejmejo naloge, za katere imajo ustrezno izobrazbo in so kompetentni za njihovo izvajanje.

 

št. 9: Upoštevanje Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije pri izvajanju del in nalog

Tudi na to vprašanje je vseh 12 (100%) anketiranih odgovorilo pritrdilno.

 

št. 10: Poznavanje dokumentov

Polovica anketiranih 6 (50%) je prepričanih, da je dokument Poklicne  aktivnosti srednje medicinske sestre v negovalni enoti Intenzivne terapije III in Poklicne diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti Intenzivne terapije III nastal na podlagi dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi.

3 (25%) so prepričani, da je navodilo nastalo na podlagi negovalnih standardov s področja zdravstvene nege Splošne bolnišnice Celje, 2 (17%) menita, da na podlagi Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 1 (8%) pa pravi, da na podlagi zakona o pacientovih pravicah.

št. 11: Kriteriji za dokument poklicne aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi

5 (42%) anketiranih je prepričanih, da dokument Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi temelji na poklicnih standardih, 5 (42%) anketiranih trdi, da dokument temelji na Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. 1 (8%) anketiran trdi, da dokument temelji na delovnih izkušnjah in  1 (8%)  na seminarjih.

 

št. 12: Poklicna kompetenca

11 (92%) anketiranih razumejo pojem »Poklicna kompetenca« kot delovno, poklicno ali strokovno usposobljenost, potrebno za opravljanje poklica ali posameznih sklopov, nalog, v okviru poklica za določene ravni zahtevnosti. Kot delovno, poklicno ali strokovno usposobljenost posameznika pa  razume le 1 (8%) anketiranec.

št. 13: Kompetence poklicnih aktivnosti tehnikov zdravstvene nege

Med naštetimi poklicnimi aktivnostmi dajejo tehniki zdravstvene nege prednost aktivnosti spremljanja pacienta na preiskave. To aktivnost je ovrednotilo prednostno kar 5 (83%) anketiranih.

Po pogostosti sledi poklicna aktivnost preveza trahealne kanile, priprava aspiratorja in aplikacija inhalacije. Vsaka poklicna aktivnost posamično je bila prednostno ovrednotena pri kar 4 (67%) anketiranih.

Po pogostosti poklicnih aktivnosti sledi razreševanje pritožb svojcev, ki je bilo ovrednoteno pri 2 (33%) anketiranih.

Poklicne aktivnosti, kot so sodelovanje v raziskovalnih timih, priprava in dajanje zdravil v trahealni tubus, priprava analgetskih mešanic, menjava brizgalk in infuzij ter odvzem krvi za plinsko analizo, so bili posamično ovrednoteni pri 1 (17%) anketiranih.

 

št. 14: Kompetence poklicnih aktivnosti diplomirane medicinske sestre

Kompetenci poklicne aktivnosti diplomirane medicinske sestre priprava in dajanje zdravil v trahealni tubus in preveza trahealne kanile sta  bili posamično prednostno ovrednoteni pri kar 6 (100%) anketiranih.

Sledi poklicna aktivnost odvzem krvi za plinsko analizo, menjava brizgalk in infuzije in priprava analgetskih mešanic. Anketiranci so ju posamično navedli v 5 (83%) primerih.

Priprava aspiratorja, aplikacija inhalacije ter sodelovanje v raziskovalnih timih so bili navedeni posamično pri 4 (67%) anketiranih.

Samo 2 (33%) anketiranca menita, da sta poklicni aktivnosti spremljanja pacientov na preiskave in razreševanje pritožb svojcev aktivnosti, ki spadata v opis kompetenc diplomiranih medicinskih sester.

RAZPRAVA

V literaturi se v zvezi s kliničnimi kompetencami pojavljajo celo nejasna in nasprotujoča si mnenja (Gonczi 1994, McMullan et al. 2003, Meretoja et al. 2004). Delodajalci so sicer v opisih del in nalog strogo ločili delo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, v praksi pa je ta meja večkrat zabrisana (Ramšak, 2009).

Medicinska sestra ima pomembno odgovornost, da pridobi in vzdržuje kompetence profesionalne prakse in prispeva k lastnemu razvoju.

Vendar mora izhajati iz Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZD UPB2, Uradni list RS, št. 23/2005 z dne 10.03.2005), ki določa, da za svoje delo izvajalci prevzemajo popolno etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost (55. člen).

Nas je zanimalo, ali medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege v Enoti intenzivne terapije operativnih strok poznajo kompetence in standarde v  praksi na podlagi zakonov. Z raziskavo smo negativno odgovorili na raziskovalni vprašanji, da medicinske sestre poznajo svoje kompetence in da medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Splošni bolnišnici Celje poznajo standarde in zakone o uporabi kompetenc pri svojem delu.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da delovna doba ne vpliva na poznavanje zakonov in standardov, in da se trditve razhajajo. 10 (83%) zaposlenih je  nepravilno odgovorilo na  naslednje  tri  trditve; Da so kompetence določene z direktivami Evropske unije, da  so kompetence medicinske sestre in zdravstvenega tehnika pri nas  določene z evropskimi smernicami kompetenc, in da so v seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti  vključeni profesorji zdravstvene vzgoje (graf 4, 5 in 6).

 

Iz raziskave je razvidno (graf 10), da niso bili enotne, na podlagi katerih dokumentov je nastalo navodilo Poklicne aktivnosti tehnikov zdravstvene nege v negovalni enoti Iintenzivne terapije III. in Poklicne diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti Intenzivne terapije III. Polovica zaposlenih  6 (50%) je prepričanih, da je dokument Poklicne  aktivnosti tehnika zdravstvene nege v negovalni enoti Intenzivne terapije III. in poklicne diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti Intenzivne terapije III. nastal na podlagi dokumenta poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, 3 (25%) je prepričanih, da je navodilo nastalo na podlagi negovalnih standardov s področja zdravstvene nege SB Celje, 2 (17%) jih pravi, da na podlagi Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 1 (8%)  pa pravi, da na podlagi zakona o pacientovih pravicah. Odgovoriti bi morali, da je navodilo nastalo na podlagi vseh štirih dokumentov.

 

Razvidno je, da zaposleni dobro poznajo model zdravstvene nege Virginije Henderson 12 (100%) (graf 7).

12 (100%) zaposlenih je odgovorilo da pri svojem delu upoštevajo Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ( graf  9).

Vprašanje kako razumejo pojem »Poklicna kompetenca«  je 11 (91%) zaposlenih odgovorilo pravilno(graf 12).

 

V anketnem vprašalniku smo zaposlenim ponudili nekaj poklicnih aktivnosti, ki jih najpogosteje opravljajo. Ponudili pa smo tudi poklicne aktivnosti, katere opravljajo zelo redko. Oboji, tako medicinske sestre, kot tehniki zdravstvene nege, so odgovarjali na ista vprašanja. S tem smo želeli ugotoviti, katerim poklicnim aktivnostim dajejo prednost, oz. za katere menijo, da so kompetentni.

 

Diplomirane medicinske sestre dajejo prednost naslednjim  poklicnim aktivnostim: sodelovanju v raziskovalnih timih 4 (67%), spremljanju pacienta na diagnostične preiskave 2 (33 %), menjavi brizgalk na infuzijski črpalki 5 (83%) in pripravi analgetskih mešanic 5 (83%).

Da so kompetentne za odvzem krvi, jih meni 5(83%), 6(100)% jih meni, da so kompetentne za dajanje zdravil v trahealni tubus. 2 (33%) od njih pa  meni, da sta kompetentna  za razreševanje pritožb pacienta, svojcev in za pacienta pomembnih drugih. Odgovoriti bi morale na vsa vprašanja, saj so kompetentne za izvajanje vseh 10 naštetih poklicnih aktivnosti (graf 14).

 

Zdravstveni tehniki menijo, da so kompetentni za priprava aspiratorja 4 (67%), pripravo analgetskih mešanic 1 (17%), sodelovanju v raziskovalnih timih 1 (17%) in spremljanju pacienta v diagnostične preiskave 5 (83%). 1 (17%) meni, da je kompetenten za odvzem krvi za plinsko analizo, prevezo trahealne kanile 4 (67%), pripravo inhalacije 1(17%), dajanje zdravil v trahealni tubus 1 (17%) in za menjavo brizgalk na infuzijski črpalki 3 (50%). 2 (33%) menita, da so kompetentni za razreševanje pritožb pacienta, svojcev in za pacienta pomembnih drugih (graf 13).

Iz vira pa je razvidno, da to ne drži in da so zdravstveni tehniki kompetentni samo za menjavo brizgalk na infuzijski črpalki in dajaje zdravil v trahealni tubus.

Lahko trdimo, da je razumevanje zakonodaje zapleteno, literatura pa je zaposlenim težko dostopna. Ali pa je narava dela takšna, da nam ne dopušča časa, da bi se seznanili z zakoni? Ugotovili smo, da se poklicne aktivnosti diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege prepletajo, nihče pa ne pomisli na etično in kazensko odgovornost.

V  bodoče bi morali delodajalci v ospredje v delovni organizaciji postaviti človeka, ki se lahko kreativno spoprijema z izzivi in uspešno deluje v svoji vlogi in daje na prvo mesto pacienta in ne poklicne aktivnosti.

SKLEP

Raziskava je dala zanimive podatke o tem, kako diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege v Enoti intenzivne terapije operativnih strok poznajo kompetence, jih uporabljajo pri delu in kako poznajo zakone.

Glavni problem danes ni medicinska sestra, ki predstavlja »vmesni člen« med pacientom in zdravnikom. Gre za to, da razume pojem »Poklicna kompetenca«, kar pomeni: »Dobro in kakovostno opravljanje določenega dela, ustreznost pogojev za zaposlitev, ustreznost zahtevam za opravljanje določene naloge« (Glossary of labor market terms and standard and curriculum development terms, 1997).

Spremenjena zdravstvena zakonodaja in zapisane kompetence jasno določajo, kdo je medicinska sestra in kdo tehnik zdravstvene nege. Problem je, da se ti dokumenti v praksi ne upoštevajo in da se poklicne aktivnosti diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege prepletajo. Iz tega lahko sklepamo, da delodajalci ne poskrbijo za dejansko realizacijo določil.

Kaže se možnost oblikovanja programa, katerega nosilke bi bile glavne medicinske sestre oddelkov. Oblikovale bi skupino diplomiranih medicinskih sester, ki bi imele nadzor nad poklicnimi aktivnostmi, ki lahko ogrožajo zdravstveno stanje pacienta. Saj bi se le na ta način izognili nekaterim pomanjkljivostim. Menimo, da usposabljanje nehote že poteka, le združiti je potrebno obstoječe in novo odkrite prednosti ter natančno določiti standarde.

 

LITERATURA IN VIRI

Bohinc M., Gradišar M. Analiza dejavnikov organizacijskega razvoja zdravstvene nege. Management and organisation development. 22 mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved, Portorož, 26. – 28. marec. Kranj: Moderna organizacija, 2003.

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES z dne 07.09.2008 o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Direktiva Sveta o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o strokovni usposobljenosti medicinskih sester, odgovornih za splošno nego 77/452/EEC. Direktiva Sveta, ki se nanaša na usklajevanje zakonskih določb, predpisov ali upravnih ukrepov glede na dejavnost medicinskih sester, odgovornih za splošno nego 77/453/EEC.

 

Elmers CR. The role of preceptor and nurse leader in developing intensive care unit competency:  Crit Care Nurs Q. 2008; 33(1): 10-8.

 

Gonczi A . Competency based assessment in the profession in Australia. Assessment in Education: Principles, Policy and Practice .1994;(1): 27–44.

 

Hvala Kamenšek P. Kompetence: Od znanja k odgovornosti in nato k pristojnosti.

Ljubljana: Vzgoja in izobraževanje 2004; 5: 12-18.

 

Kaj so kompetence? Dosegljivo na: http://www-biro-praxis.si (23.12.2009).

 

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005.

 

Kolektivna pogodba za javni sektor. Uradni list Republike Slovenije št. 57/2008.

 

Kovač J. Organizacijske strukture v kompleksnem in dinamičnem okolju. Sodobna razlaga organizacije. Kranj: Moderna organizacija 1999. Stran 145-166.

 

Komisija Evropskih skupnosti EU Bruselj, COM 2008.

 

Mednarodni svet medicinskih sester. Usmeritve o globalnih kompetencah medicinske sestre. Utrip, julij/avgust, 11- 24. 2004.

 

McMullan M, Endacott R, Gray MA, Jasper M, Miller CML, Scholes J.et al. Portfolios and

assessment of competence: a review of the literature. J Adv Nurs. 2003;(41): 283–94.

 

Meretoja R, Isoaho H,Leino-Kilpi H. Nurse competence scale: development and psychometric

testing. J Adv Nurs.2004; (47): 124–33.

 

National Council of State Boards of Nursing. Assuring competence. Attachment oneindividual competence evaluation, National Council position paper, 1996. Dosegljivo na: http://www.ncsbn.org/files/publications/compattone.asp (23.12.2009).

 

Pezdirc M.S. Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV Izobraževanje, 2005.

 

Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 82/2004,

110/2004, 40/2006.

 

Obzornik zdravstvene nege, strani 243-249, 2003.

 

Watson R. Nurse education today. Clinical competence. Starship Enterprise or straitjacket. Elsevier Science. 2002, 476-480.

 

Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list Republike Slovenije št. 42/2002 in 45/2008.

 

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Uradni list Republike Slovenije št. 95/2007 (Uradno prečiščeno besedilo, UPB-7) in 17/2008, 58/2008, 80/2008 in 48/2009.

 

Zakon o zavodih. Uradni list Republike Slovenije št. 12/1991 in 8/1996.

 

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 23/2005 (Uradno prečiščeno besedilo, UPB-2) in 23/2008.

 

Železnik D., Brložnik M., Hajdarević Buček I., Dolinšek M., Filej B., Istenič B., Kersnič P., Grabnar Kos E., Leskovic L., Njenić G., Popovič S., Verbič M. Poklicne kompetence in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2008.