Deli z drugimi!

Dietetik ima, kot član multidiscplinarnega tima, ključno vlogo pri preprečevanju podhranjenosti in prehranski obravnavi podhranjenih starostnikov. Pomembno je, da dietetiki to vlogo izvajajo na vseh nivojih prehranske oskrbe, na  političnem, na izobraževalnem, na kliničnem nivoju in na administrativnem.

Prehranska obravnava starostnika, izziv za kliničnega dietetika

Izzivi za kliničnega dietetika v prehranski obravnavi starostnika obsegajo pet področij, ki so predstavljena v nadaljevanju.

Dejavniki vezani na bolnika

V bolnišnicah in v domovih za starejše občane je poseben izziv zgodnje prepoznavanje tistih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na povečano tveganje za podhranjenost pri starostnikih in napredovanje sarkopenije.

Ti dejavniki so sledeči:

  • spremenjene energijsko-hranilne potrebe;
  • kronične bolezni;
  • uživanje zdravil;
  • prehranski problemi;
  • zmožnost za samostojno hranjenje;
  • telesna zmogljivost in telesna dejavnost;
  • kognitivne sposobnosti;
  • ekonomsko socialne okoliščine, idr.

Institucionalni dejavniki

Poleg dejavnikov tveganja vezanih na bolnika je pomembno prepoznavanje in razreševanje dejavnikov vezanih na institucionalne okološčine kot so:

 

  • dostopnost do individualne prehranske obravnave in svetovanja;
  • prehranska oskrba, ki je skladna s prehranskimi priporočili za starostnike;
  • prehrana, ki je kakovostna, pestra, prilagojena starostniku po okusu in zmožnostim za samostojno prehranjevanje;
  • nepotrebne prehranske omejitve zaradi medicinsko – diagnostičnih postopkov, energijsko in hranilno nezadostna prehrana, itd.

Prepoznavanje podhranjenosti

Čeprav je orodje za prehransko presejanje mini prehranska ocena – MNA (mini nutrition assesment) pripravljeno specifično za uporabo pri starejših nad 65 letom starosti, natančnega orodja s katerim bi ovrednotili prehransko stanje pri starostnikih še ni. Tako se pri oceni prehranske ogroženosti dietetik ne more zanašati samo na presejalno orodje, vedno mora biti v ospredju klinična presoja, ki jo mora opraviti sam, kar pa od njega zahteva strokovno znanje, izkušnje in usposobljenost.

Ocena prehranskega stanja in prehranska diagnoza

Prehranski pregled je diagnostični postopek s katerim ocenimo prehransko stanje starostnika. Končni cilj ocene prehranskega stanja je določiti ustrezno diagnozo podhranjenosti. Pojem podhranjenost sam po sebi še ne določa vzroka za njen nastanek, kar lahko oteži učinkovito planiranje prehranske terapije. Zato mora prehranska diagnoza poleg problema opredeliti še vzrok za njegov nastanek in njegove simptome. Dietetiku torej ostaja izziv opredeljevanje vzrokov za podhranjenost, ki pa so lahko pri starostniki različni.

Prehranska terapija in svetovanje

Poseben izziv za kliničnega dietetika je v prehranski terapiji in prehranskem svetovanju, ki sta osrednji del prehranske podpore starostnikov,  uporaba učinkovitih prehranskih in drugih strategij (motivacijskih, izobraževalnih, psiholoških, socialnih, itd.). Prav tako je tudi implementacija z dokazi podprte prehranske terapije v prakso izziv, saj se znanje na tem področju razvija hitro, obstajajo pa tudi ovire (kadrovske, institucionalne, ekonomske, idr.), ki lahko uporabo novih spoznanj v prakso prehranske podpore upočasnjujejo ali ovirajo.

Zaključek

Ker praksa klinične prehranske podpore v slovenskem javnem zdravstvu še ni formalno vpeljana in standardizirana, postaja za današnje dietetike poseben izziv pridobivanje ustreznih delovnih kliničnih izkušenj in veščin. Prav tako je za dietetike pomembno aktivno politično udejstvovanje s katerim bomo lahko dosegli, da bo prehranska obravnava starostnikov prisotna na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva, in zato poseben izziv.

 

Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s., spec. klinične dietetike

Mila Terčelj, univ. dipl. inž. živ. tehn., mag.dietetike

Reference

  1. Abizanda P, López MD, García VP, Estrella JD, González AS, Vilardell NB, Torres KA, Effects of an Oral Nutritional Supplementation Plus Physical Exercise Intervention on the Physical Function, Nutritional Status, and Quality of Life in Frail Institutionalized Older Adults: The ACTIVNES Study. J Am Med Dir Assoc. 2015; 16(5): 439.e9-439.e16.
  2. Ahmed T, Haboubi N, Assessment and management of nutrition in older people and its importance to health. Clin Interv Aging.2010; 9(5): 207-216.
  3. Allen VJ, Methven L, Gosney MA, Use of nutritional complete supplement in older adults with dementia: systematic review and meta-analysis of clinical outcomes. Clin Nutr. 2013;32(6): 950-957
  4. Beck AM, Gøgsig Christensen A, Stenbæk Hansen B, Damsbo-Svendsen S, Kreinfeldt Skovgaard Møller T, Boll Hansen E, Keiding H, Study protocol: cost-effectiveness of multidisciplinary nutritional support for undernutrition in older adults in nursing home and home-care: cluster randomized controlled trial. Nutr J. 2014;13 (86): 2-8.
  5. Bernstein M, Munoz N. Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: food and nutrition for older adults: promoting health and wellness. J Acad Nutr Diet 2012;112(8):1255-1277.
  6. Borg S, Groot LCPGM, Mijnarends DM, Vries JHM, Verlaan S, Meijboom S, Luiking YC, Schols JMGA, Differences in Nutrient Intake and Biochemical Nutrient Status Between Sarcopenic and Nonsarcopenic Older Adults – Results From Maastricht Sarcopenia Study. J Am Med Dir Assoc 2016; (15) 1- 9.
  7. Bowman, S. Low economic status is associated with suboptimal intakes of nutritious foods by adults in the National Health and Nutrition Examination Survey 1999-2002. Nutrition research 2007;27(9); 515-523.
  8. Carrión S, Cabré M, Monteis R, Roca M, Palomera E, Serra-Prat M, Rofes L, Clavé P, Oropharyngeal dysphagia is a prevalent risk factor for malnutrition in a cohort of older patients admitted with an acute disease to a general hospital. Clin Nutr. 2015; 34(3): 436-442.
  9. Cederholm T, Bosaeus I, Barazzoni R, Bauer J, Van Gossum A, Klek S, Muscaritoli M, Nyulasi I, Ockenga J, Schneider SM, de van der Schueren MA, Singer P, Diagnostic criteria for malnutrition- An ESPEN Consensus Statement. Clin Nutr. 2015; 34(3): 335-340.
  10. Deutz NE, Matheson EM, Matarese LE, Luo M, Baggs GE, Nelson JL, Hegazi RA, Tappenden KA, Ziegler TR; Readmission and mortality in malnourished, older, hospitalized adults treated with a specialized oral nutritional supplement: A randomized clinical trial. Clin Nutr. 2016; 35(1): 18-26.

 

  1. Dorner B, Posthauer ME. Nutrition’s Role in Sarcopenia Prevention. Today’s Dietitian 2012; 14 (9): 62.
  2. European Federation of the associations of dietitians (EFAD). Briefing paper on the role of the dietetitian in the prevention and management of nutrition-related disease in older adults; 2013; 1-15
  3. Landi F, Onder G, Russo A, Liperoti R, Tosato M, Martone AM, Capoluongo E, Bernabei R. Calf circumference, frailty and physical performance among older adults living in the community. Clin Nutr 2014;33(3):539-44.
  4. McNaughton SA, Crawford D, Kylie Ball K, Salmon J. Understanding determinants of nutrition, physical activity and quality of life among older adults: the Wellbeing, Eating and Exercise for a Long Life (WELL) study. Health and Quality of Life Outcomes 2012; 12 (10): 109.
  5. Monirun Nessa Begum MN, Johnson SC. A review of the literature on dehydration in the institutionalized elderly. e-SPEN 2010; 5( 1): e47–e53.
  6. Mudge MA, Ross LJ, Young AM, Isenring EA, Banks MD, Helping understand nutritional gaps in the elderly (HUNGER): A prospective study of patient factors associated with inadequate nutritional intake in older medical inpatients. Clinical Nutrition 2011; 30 (3): 320-325.

 

  1. Odlund Olin A, Armyr I, Soop M, Jerstrom S, Classon I, Cederholm T, Ljungren G, Ljungqvist O, Energy-dense meals improve energy intake in elderly residents in a nursing home. Clin Nutr. 2003; 22(2): 125-131.
  2. Slee A, Birch D, Stokoe D. A comparison of the malnutrition screening tools, MUST, MNA and bioelectrical impedance assessment in frail older hospital patients. Clin Nutr 2015; 34(2):296-301.
  3. Sobotka L, Schneider SM, Berner YN, Cederholm T, Krznaric Z, Shenkin A, Stanga Z, Toigo G, Vandewoude M, Volkert D, ESPEN Guidelines on Parenteral Nutrition: geriatrics. Clin Nutr. 2009; 28(4): 461-466.
  4. Söderström L, Thors Adolfsson E, Rosenblad A, Frid H, Saletti A, Bergkvist L, Mealtime habits and meal provision are associated with malnutrition among elderly patients admitted to hospital. Clinical Nutrition 2013; 32(2): 281-288.
  5. Stanga Z, Basics in clinical nutrition: Nutrition in the elderly. e-SPEN 2009; 4(6): 289-299.
  6. Stelten S, Dekker IM, Ronday EM,, Thijs A, Boelsma E, Peppelenbos HW, de van der Schueren MAE, Protein-enriched ‘regular products’ and their effect on protein intake in acute hospitalized older adults; a randomized controlled trial. Clinical Nutrition 2015; 34(3): 409-414.
  7. Stratton RJ, Elia M, A review of reviews: A new look at the evidence for oral nutrition supplements in clinical practice. Clinical Nutrition Supplements 2007; 2(1): 5-23.
  8. van Bokhorst-de van der Schueren MA , Guaitoli PR, Jansma EP, de Vet HC, Nutrition screening tools: does one size fit all? A systematic review of screening tools for the hospital setting. Clin Nutr. 2014; 33(1): 39-58.
  9. Verlaan S, Aspray TJ, Bauer JM, Cederholm T, Hemsworth J, Hill TR, McPhee JS, Piasecki M, Seal C, Sieber CC, ter Borg S, Wijers SL, Kirsten Brandt K, Nutritional status, body composition, and quality of life in communitydwelling sarcopenic and non-sarcopenic older adults: A case-control study. Clinical Nutrition 2015 (15): 1-8.
  10. Volkert D, Berner YN, Berry E, Cederholm T, Coti Bertrand P, Milne A, Palmblad J, Schneiderh St., Sobotka L, Stangaj Z, Lenzen-Grossimlinghaus R, Krys U, Pirlich M, Herbst B, Schu¨tz T, Schro¨er W, Weinrebe W, Ockenga J, Lochs H, ESPEN Guidelines on Enteral Nutrition: Geriatrics. Clinical Nutrition 2006; 25(2): 330–360.
  11. Volkert D, Chourdakis M, Faxen-Irving G, Frühwald T, Landi F, Suominen MH, Vandewoude M, Wirth R, Schneider SM, Clin Nutr. 2015; 34(6): 1052-1073.
  12. White JV, Guenter P, Jensen G, Malone A, Schofield M. Consensus statement: Academy of Nutrition and Dietetics and American Society for Parenteral and Enteral Nutrition: characteristics recommended for the identification and documentation of adult malnutrition (undernutrition). JPEN J Parenter Enteral Nutr 2012; 36(3): 275-83.

Yoshida M, Suzuki R Kikutani T, Nutrition and oral status in elderly people. Japanese Dental Science Review 2014; 50(1): 9–14.