Izpoved medicinske sestre v ambulanti družinske medicine

//Izpoved medicinske sestre v ambulanti družinske medicine


Izpoved medicinske sestre v ambulanti družinske medicine

Deli z drugimi!

Letos je 15.leto kar delam v ambulanti splošne medicine kot medicinska sestra ali kot si zadnje čase sarkastično rečem tajnica/služkinja.

Postaja velika podobnost med trgovino in nami, vsaj tako si naše storitve predstavljajo uporabniki.

Pacienti ni zaželjen izraz, zato se poslužujem besede uporabniki.

Moja objava je namenjena temu, da se ljudem pokaže, da medicinske sestre in zdravniki nismo v službi za to, da ljudem pišemo in nudimo kar so si zaželeli ampak da pomagamo po naših zmožnostih.

Stanje postaja resnično zaskrbljujoče – pa ne v smislu diagnoz s katerimi se srečujemo ampak zaradi pomanjkanja osnovnega bontona in spoštovanja do zdravstvenega osebja.

Poleg vsega tega pa je popolnoma izgubljena razsodnost kdaj je nujno, kdaj manj nujno in kdaj se lahko počaka z obiskom pri zdravniku ali klicem v ambulanto.

Resnično se trudim in želim razumeti, da je človek kateri išče pomoč v nekakšni stiski in da ga moram nekako razumeti, ampak enostavno velikokrat ne gre. Ne razumem, da se zjutraj zbudiš, si izmeriš okoli 37° telesne temperature in si že pred vrati ambulante z idejo o pljučnici, levkemiji ali pljučni emboliji, ker je to pisalo na googlu.

Ne boste verjeli, kar 90% mlajših uporabnikov najprej pogleda na forum, kaj bi lahko bilo glede na simptome, potem pa se oglasi.

Zdravstvene storitve postajajo dostopne – kadarkoli si zaželimo je vedno nekdo, ki nam lahko nudi pregled ali je vsaj dosegljiv na telefon, da postavimo vprašanje pa naj bo še tako absurdno, naprimer :”sem ženska pa sem pomotoma uporabila možev šampon za lase, ali bo kaj narobe z menoj?”. Pa to ni edini primer, če bi jih zapisovala bi lahko izšla cela knjiga.

Doba pametnih telefonov nas dela neumne to je že sedaj jasno. Naši starši in stari starši niso imeli telefonov, zdravnika niso mogli poklicati za vsako težavo, ki se je pojavila ampak so delali po nekakšni “zdravi pameti”, malo so se pozanimali med seboj in potem ukrepali, pa glej ga zlomka vsi smo preživeli.

In da omenim še nekaj glede samega spoštovanja. Ko sem šla kot majhna deklica k zdravniku (pri 8.letih me je mama pospremila do vrat ambulante in potem počakala zunaj, saj sem se morala naučiti sama povedati), je bila glavna skrb, da bom spoštljiva in se bom lepo obnašala.

Danes lahko na prste ene roke preštejem kdo je bil v času ambulante spoštljiv do naju z zdravnico. Že to, da zdravnico kar nekaj pacientov kliče po imenu, vikanje je postalo že skoraj neslišano in ravno danes je bila izjava izrečena zdravnici:”kot da ti je težko napisat to ku****o napotico.”

Je to normalno? Je to primerna komunikacija med pacientom in zdravnikom?

Presodite sami, vsekakor pa vam polagam na srce – za paciente naredimo vse. Tudi, če je gneča se trudimo po najboljših močeh in tudi nam gre na živce, da je polna čakalnica in da se stvari premikajo počasi ampak delamo z ljudmi. Nekateri potrebujejo več časa, drugi manj ampak vsi si zaslužijo kvalitetno obravnavo, zato prosim imejte potrpljenje do drugih pacientov in do zdravstvenih delavcev.

Za večino od nas bi to pomenilo več kot si sploh lahko predstavljate.

2017-08-08T21:50:31+00:00