Glavobol in migrena

Glavobol je simptom bolečine na katerem koli delu glave ali vrata. Pojavi se pri migrenah, glavobolih tenzijskega tipa in klasterskih glavobolih. Pogosti glavoboli lahko vplivajo na odnose in delo. Pri težjih oblikah glavobola pa je povečano tudi tveganje za depresije.

Obstaja več kot 200 oblik glavobola, pri tem so določene popolnoma neškodljive, določene pa lahko ogrozijo celo življenje. V splošnem glavobole delimo na primarne in sekundarne. Primarni glavoboli so benigni, ponavljajoči se glavoboli, ki jih ne povzroča bolezen ali strukturna težava. Približno 90% vseh glavobolov spada v skupino primarnih glavobolov ter se večinoma prvič pojavijo pri osebah med 20. in 40.letom starosti. Primera primarnega glavobola sta migrena ter glavobol tenzijskega tipa. Čeprav lahko primaren glavobol povzroči hude bolečine in nezmožnost za delo in vsakodnevne aktivnosti, ni nevaren. Sekundarne glavobole povzročijo druge bolezni, npr. okužbe, poškodbe glave, motnje v krvožilnem sistemu, možganske krvavitve ali tumorji. Sekundarni glavoboli so lahko popolnoma neškodljivi, lahko pa nevarni.

Najpogostejša tipa glavobola predstavljata tenzijski glavobol in migrena.

Simptomi tenzijskega glavobola lahko vključujejo:

• Stalna bolečina, ki je podobna stiskajočemu tlaku,
• Bolečina je v primerjavi z bolečino pri migreni bolj blaga,
• Bolečino se lahko čuti na čelu, temenu, zadnjem delu vrata ali po vsej glavi,
• Simptomi običajno izginejo v nekaj urah.

Tenzijski glavoboli so običajno povezani s stresom, utrujenostjo in  obremenitvijo mišic. Ime »tenzijski glavobol« izhaja iz pojmovanja raziskovalcev, ki so sprva sklepali, da je tenzijski glavobol posledica napetih mišic. V resnici mišice niso napete. Aktivnosti, ki obremenijo glavo in vrat, zaradi podaljšanega ohranjanja določene poze (npr. branje, žvečenje žvečilnih gumijev, tipkanje na računalnik), lahko sprožijo tenzijske glavobole. Pomembno je, da se pri takem glavobolu ne pojavita bruhanje ali slabost. Ker večinoma glavobol ni prehud, lahko oseba normalno opravlja svoje dnevne aktivnosti, za izboljšanje stanja (in seveda preventivno) pa pomaga sprememba življenjskega stila, v primeru glavobola pa protibolečinske tablete. Da bi tenzijski glavobol preprečili, strokovnjaki priporočajo, da skrbite za zadostno količino spanca, izogibajte se stresu in v primeru večjih bolečin vzemite protibolečinsko tableto.

Migrena je razmeroma pogosto medicinsko stanje, ki lahko resno vpliva na kvaliteto življenja bolnika in njegove družine oz. prijateljev. Približno 18% žensk in 6% moških v ZDA ima migrene, 51% teh oseb poroča tudi o zmanjšani produktivnosti v šoli in službi. Najpogosteje se pojavlja pri moških in ženskah starosti 25-39 let. Bolniki običajno opisujejo ponavljajoče se glavobole s podobnimi simptomi, pri 1/3 bolnikov pa govorimo o migreni z avro.

Lastnosti migren vključujejo:

• bolečina je običajno vezana na eno stran glave,
• bolečina je pulzirajoča,
• bolečina je tako intenzivna, da vpliva na vsakodnevne aktivnosti,
• slabost in bruhanje,
• občutljivost na svetlobo in zvok,
• napadi trajajo 4 do 72 ur (včasih dlje),
• vizualne motnje ali avra (npr. valovite linije, točke, utripajoča svetlobe, motnje v zaznavi vonja, dotika in okusa) od 20-60 minut pred začetkom glavobola,
• aktivnosti (npr. tek ali hoja po stopnicah) poslabšajo glavobol.

Ločimo dve obliki migrene: migreno z in migreno brez avre. Migrena brez avre je stanje, ki ga določa zmerna do huda utripajoča bolečina na eni strani glave. Bolečina se poslabša, če se oseba giba. Ob tem bolečino spremlja še vsaj eden od sledečih simptomov: 1) slabost, izguba apetita in/ali bruhanje, 2) fotofobija (občutljivost na svetlobo) in 3) fonofobija (občutljivost na zvoke). Migrene brez avre se pojavijo nenadoma in imajo velik vpliv na vsakodnevno življenje bolnika. V povprečju taka migrena (brez zdravljenja) traja 4 do 72 ur.

Migrena z avro vključuje številne različne občutke, od motenj vidnih zaznav do fizičnih občutkov.  Simptomi avre se ponavadi med različnimi napadi pojavljajo izmenično v različnih delih telesa.  Določeni bolniki poročajo o tem, da imajo dan ali dva pred pojavom napada migrene posebne občutke, ki jih opozorijo, da prihaja migrena. Ti občutki lahko vključujejo: spremembe razpoloženja, občutek utrujenosti ali hiperaktivnosti, željo po določeni hrani in pretirano zehanje. Pri določenih ljudeh se pojavi togost v predelu vrata in/ali težave s koncentracijo.

Približno 1/3 ljudi nekaj ur ali dni pred pojavom migrene torej že zaznava znake, ki kažejo na to, da prihaja migrena. Te osebe pogosteje urinirajo ali pa imajo diarejo. Pri migrenah z avro se slednja pojavi v obdobju nekaj ur po ali pa sočasno z glavobolom. Migrena lahko vpliva na vse zaznava in povzroči: vizualno zaznavanje točk, izgubo vida v delu enega ali obeh očes, vizualizacija cik-cak vzorcev, zaznavanje utripajoče svetlobe, halucinacije (oseba vidi, sliši ali vonja stvari, ki jih tam sploh ni), oslabelost in težave z govorjenjem. Avra običajno traja manj kot eno uro, določeni simptomi pa se lahko nadaljujejo v glavobol.

Bolečina pri migreni z avro je večinoma stabilna. Po navadi jo bolniki čutijo na eni strani glave, v bližini oči. Glavobol lahko traja nekaj ur do 3 dni. Poleg bolečine, lahko drugi simptomi vključujejo: razdražen želodec ali bruhanje, občutek vročice in mrzlice, izcedek iz nosu, omotičnost in vrtoglavico, vnetje vratu in čeljusti, občutljivost na svetlobo, zvoke, vonje, dotik in gibanje ter zmedenost.

Kaj povzroči migreno? Na to vprašanje skuša odgovoriti veliko različnih teorij. Ena od teh teorij pravi, da je migrena bolezen možganov, podobno kot je angina bolezen srca. Motnje v normalnem delovanju možganov naj bi bile tako vzrok za bolečino in avro, ki se pri migreni pojavita. Druga teorija pravi, da je migrena posledica razširitve krvnih žil, ki obdajajo možgane. Pri razvoju migrene naj bi imel pomembno vlogo serotonin.

Migrena se razvija stopenjsko, pri tem lahko izpostavimo 4 faze: 1) faza svarilnih znakov, 2) faza avre, 3) faza napada in 4) faza po napadu. V prvi fazi se pojavijo svarilni znaki. Gre za fazo, ki se pojavi nekaj ur (lahko celo dan ali dva) pred migreno. Znaki vključujejo: nevsakdanje navdušenje ali depresijo, razdraženost, žejo, željo po določni hrani, zaspanost in večjo potrebo po uriniranju.

V drugi fazi pride do avre. Avra se lahko pojavi preden se začne glavobol, lahko pa skupaj z njim. Avra vključuje spremembe v vidni zaznavi (npr. utripajoča svetloba, slepo točko v polju vidne zaznave, halucinacije itd.), večjo občutljivost kože (pogosto gre za občutke mravljičenja, ki najpogosteje prizadenejo obraz in roke, lahko pa se razširijo tudi na druge dele telesa), težave pri izražanju (npr. težave pri izražanju misli, težje razumevanje prebranega ali slišanega, zmedenost, težave pri koncentraciji).

Tretja faza ali faza napada migrene je faza, ki jo določa pojav glavobola. Sam napad lahko traja nekaj ur ali več dni. V času te faze želijo biti bolniki večinoma v mirnem in tihem prostoru, večinoma težko izvajajo vsakodnevne aktivnosti. Bolečina se pri migreni običajno pojavi nad očmi, najpogosteje na eni strani glave. Od tam se lahko bolečina razširi na drugo stran, ali pa potuje med obema stranema glave. Bolečina je večinoma utripajoča in postane hujša ob fizični aktivnosti oz. premikanju. V tej fazi se lahko pojavijo tudi drugi znaki kot npr. slabost, bruhanje ter neobičajna občutljivost na svetlobo, zvoke in vonjave.

V zadnji fazi (t.j. faza po napadu), ki sledi migreni, lahko postane oseba izjemno utrujena, zmedena in brezvoljna. V tej fazi se pogosto pojavi tudi glavobol, ki je najintenzivnejši, ko se oseba skloni ali hitro premakne.

Migrene so trikrat pogostejše pri ženskah kot moških. Družinska zgodovina migren je prisotna pri 70-80% vseh bolnikov z migrenami. Pri mnogih ženskah so migrene povezane s hormonskimi spremembami v času menstruacije, jemanjem kontracepcijskih tablet, nosečnostjo in menopavzo.

Najpogostejši sprožilci glavobola so: stres in druga čustva, arašidovo maslo, dim, parfumi, svetloba, aspartam, sardine, sveže pečeni produkti iz kvasa, nizek sladkor v krvi, čokolada, jogurt, pomanjkanje spanca, kofein, spremembe vremena, rdeče vino, šampanjec, pivo, prekajeno meso… Beleženje sprožilcev glavobola vam lahko pomaga pri določanju dejavnikov, ki vplivajo na vzorec pojavljanja glavobola pri vas. Dnevnik sprožilcev vam lahko pomaga pri beleženju datumov, trajanja, sprožilcev, zdravljenja in časa za odstranitev glavobola. Dnevnik beleženja sprožilcev lahko nato s sabo odnesete na pregled k svojemu zdravniku, ki vam bo lahko svetoval o zdravljenju, če je to potrebno.

Prvi korak pri nadzoru migren vključuje določitev sprožilcev migrene pri posamezniku, kar omogoči, da se bolnik v prihodnje takemu sprožilcu čim bolj izogiba.

Takoj po napadu migrene, je dobro, da si bolnik zastavi naslednja vprašanja:

1. Kako resna je bila migrena? (1-blaga, 2-srednje močna, 3-močna)
2. Je migreno spremljala avra?
3. Ali so se pojavili tudi drugi simptomi? (1-bruhanje, 2-občutljivost na svetlobo, 3-občutljivost na zvoke)
4. Ali ste vzeli zdravilo?
   1. Ali je zdravilo pomagalo?
   2. Ali vam je zdravilo omogočilo, da ste se vrnili nazaj k svojim aktivnostim?
5. Kaj je migreno sprožilo?

Po vsakem napadu vpišite odgovore na ta vprašanja v svoj dnevnik migren. Primerjajte odgovore med sabo in morda boste lahko na osnovi vzorcev pojavljanja določiti tudi sprožilce stanja. Če si sami med napadom migrene ne morete zapomniti vseh podrobnosti, prosite člane družine ali prijatelje, da podrobnosti zabeležijo namesto vas.

Ko imate migreno z avro ostanite v temni in mirni sobi. Na boleča območja poskusite položiti hladne obkladke. Pomagajo vam lahko medicinska sredstva za lajšanje bolečin, npr. aspirin, acetaminofen. Pri hujših napadih migren je dobro, da se (sploh če se te pojavljajo pogosto) posvetujete s svojim zdravnikom, ki vam bo predpisal primerno zdravilo za vas – najpogosteje zdravniki predpišejo ne-steroidna protivnetna zdravila ali kombinacije analgetikov. Za zdravljenje migren obstajajo tudi specifična protimigrenska zdravila, npr. ergotamini in triptani. Poleg farmakoloških oblik zdravljenja obstajajo tudi nefarmakološke oblike terapij, npr. relaksacijska terapija, električna stimulacija, akupunktura, nekaterim pa pomaga celo hipnoza.

Kaj še lahko storimo? Obstajajo različni načini s katerimi zmanjšamo tveganje za napad (velja za migrene in ostale tipe glavobolov!):

1. Vodenje dnevnika: beležite kaj ste pojedli, spili ali delali (ter kaj se je dogajalo v okolju) v času pred napadom. Določite sprožilce, saj se jim boste lahko izognili le, če jih boste poznali.
2. Redno jejte in pijte. Diete in stradanje lahko vodijo do napada. Pomembno je, da imate obroke vsak dan ob istih urah, saj to zmanjša verjetnost za migreno. Za zmanjšanje napadov migren se priporočajo obroki z veliko vsebnostjo beljakovin.
3. Imejte svojo rutino spanja. V posteljo pojdite vsak dan ob istem času, prav tako je dobro, da se vsak dan zbudite ob isti uri. Zagotovite si dovolj spanca – vendar ne pretiravajte.
4. Pojdite na sprehod ali v telovadnico. Saj veste – zdrav duh v zdravem telesu!
5. Zmanjšajte stres. Redna vadba, izvajanje dihalnih vaj, joga, meditacija in poslušanje glasbe so lahko dobri načini za sprostitev stresa.
6. Izogibajte se prekomerni stimulaciji čutil. Izogibajte se uporabi fluorescentnih luči. Uporabljajte sončna očala ter se izogibajte odišavljenih mil in kozmetičnih proizvodov.
7. Opustite kajenje. Kajenje spada med dejavnike tveganja za pojav migrene. 1/3 kadilcev priznava, da kajenje povzroči ali pa ojača njihovo migreno. Prav tako lahko vonj cigaretnega dima sproži napad.
8. Vedenjske tehnike. sprostitvene tehnike ter termalna in električna stimulacija glave so lahko dobre tehnike za nadzor sprožilcev migren.

Da bi se naučili, kako se soočiti z migreno (ali glavobolom) in ob njenem pojavu sprostiti, se morate najprej naučiti prepoznati svoje vzorce dihanja in jih z vajo spreminjati na način, ki vas bo sprostil. Vaš vzorec dihanja namreč pogosto zmotijo vaša čustva. Dobro je, da se naučite določenih sprostitvenih tehnik. Pri tem je pomembno, da se ob izvajanju teh tehnik nahajate v mirnem in tihem prostoru ter da je vaše telo nameščeno tako, da je vam najbolj ugodno. Čeprav se zdi težko, ob izvajanju tehnik pozabite na zvoke okolice ter svoje skrbi.