Evropski dan žil, ki je 18. marec, daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja.
Letos opozarjamo na pomen zgodnjega prepoznavanja periferne arterijske bolezni, na katero naj bodo še posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki. Ob dnevu žil vabimo vse, da si preventivno občasno merijo togost žil, ki jih vsak dan izvajamo v Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani, v soboto pa tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani.

Akcija Dan žil bo potekala 17. in 18. 3. 2017 po vsej državi. Prostovoljni nosilci akcije bomo v svojih krajih organizirali stojnice, kjer bodo ljudi sprejeli zdravstveni delavci, pripravili bomo tudi informativni material. Lokalni mediji bodo obveščali ljudi, kje in kdaj se bodo akcije odvijale.

V Ljubljani bo akcija potekala v petek 17. marca ob 10.30 v prodajalni Hartman plus v BTC-ju s predavanjem in delavnico o krčnih žilah, v soboto 18. marca pa v pasaži Maximarketa od 9. do 12. ure zjutraj. Ljudi bomo učili tipati periferni arterijski pulz, opravljali bomo meritve hitrosti pulznega vala in se pogovarjali o možnostih preprečevanja bolezni.

2. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije nadaljuje z akcijami za osveščanje o družinski hiperholesterolemiji (DH). Osebe s to genetsko motnjo imajo močno povišane vrednosti holesterola od rojstva. Zgodnje in pravočasno odkrivanje te motnje je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja zapletov, običajno srčnega infarkta ali možganske kapi. Društvo vabi vse, ki že imajo povečane dejavnike tveganja, da se vključijo v Klub bolnikov DH.

DH je ena najpogostejših genetskih motenj presnove maščob. Številne osebe s to motnjo imajo običajno močno povišane vrednosti holesterola LDL v krvi (t.i. »slabi holesterol«) že od rojstva. Če ti posamezniki niso odkriti in zdravljeni že v mladosti, imajo kar za 100× večje tveganje za bolezni srca in ožilja v primerjavi z zdravimi vrstniki.

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima DH 1 oseba na 200 do 300 prebivalcev oziroma približno 6000 do 8.000 oseb v Sloveniji. V večini držav v svetu ostane ta motnja neodkrita pri do 90% oseb, ki jo imajo. Slovenija pri tem ni izjema.
Družinska hiperholesterolemija je eden od najpomembnejših vzrokov za srčno-žilne bolezni (SŽB).

Pomeni zelo veliko breme tako za zdravstveni sistem kot tudi za nacionalno ekonomijo. Leta 2015 je bila npr. starostno standardizirana prevalence SŽB na 100.000 oseb v Sloveniji za moške kar 8003 in za ženske 6210.

Če je verjeti zadnjim podatkom pa je bila incidence SŽB tega leta za moške 15.758 in za ženske 14.446 primerov (leta 1990 je bila za moške 10.952 in za ženske 11.409). Zdravljenje bolnikov s SŽB predstavlja zelo veliko breme, saj se za to v Sloveniji porabi kar 247.170.000 € ali 8% vseh zdravstvenih stroškov.

Seveda pa SŽB povzročajo tudi neposreden stroške gospodarstvu in posledične izgube zaradi zmanjšanja produktivnosti bolnikov. Po oceni februarja letos objavljene analize so nezdravstveni stroški zaradi SŽB v Sloveniji izredno visoki. Tako so izračunali, da nas stane srčno-žilna umrljivosti 66.571.000 €, zbolevnost 83.799.000 €, stroški nezdravstvene oskrbe pa so 143.992.000 €. Če vse te stroške seštejemo pridemo do atronomske vsote skoraj 550 milijonov.

Zgodnje in pravočasno odkrivanje DH je ključnega pomena. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že od leta 2015 pripravlja in izvaja akcije za zgodnješe odkrivanje in pravočasno ukrepanje za preprečavnje usodnih posledic te bolezni. Vse to sodi v kakovostno in celovito obravnavo bolnikov z DH. Klub bolnikov z DH bo nudil bolnikom vsestransko podporo.

Pripravljali bodo predavanja, srečanja s strokovnjaki, srečanje članov kluba s preventivnimi meritvami, organizirali rekreativne prireditve.
Konec maja pripravljajo tudi okroglo mizo na to temo.

Na pobudo Evropske organizacije za žile – VAS (Vascular independent research and Education European organization), ki ima sedež v Milanu, vsako leto po številnih evropskih državah poteka akcija Dan žil. V akciji bo letos že 4. leto sodelovala tudi Slovenija. Akcija Dan žil nam daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja. Z letošnjo akcijo pod geslom ‘Nič več amputacij!’ želimo še posebej izpostaviti ukrepe za ohranjanje zdravih nog pri bolnikih s sladkorno boleznijo, dodatno pa želimo tudi opozoriti na pomen zgodnjega prepoznavanja znakov motene prekrvitve nog oz. periferne arterijske bolezni, na katere bi morali biti še posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pa je prav sladkorna bolezen.

Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Aterosklerotične naplastitve postopno ožijo prizadete arterije, sčasoma pa jih lahko povsem zamašijo. V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen, zato bolniki nimajo posebnih težav in se bolezni ne zavedajo. Z napredovanjem bolezni pa zožena arterija ne more več zadostiti potrebi tkiv po kisiku in pojavijo se prvi simptomi – stiskajoče bolečine v mišicah meč med hojo (t.i. bolezen izložbenih oken). Bolečina je posledica nezadostne oskrbe tkiv z arterijsko krvjo (ishemije). Po nekaj minutnem počitku bolečina popusti. Razdalja, ki jo bolnik lahko prehodi brez bolečin, je z napredovanjem bolezni vse krajša. Koža na prizadetem udu postane hladna, tanka in slabo poraščena. Ko pretok krvi skozi arterijo ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, govorimo o kritični ishemiji uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju. V najbolj napredovali obliki lahko PAB povzroči odmrtje tkiva in gangreno stopala.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo PAB napreduje še posebno hitro. Ker imajo ti bolniki neredko pridruženo tudi okvaro živcev nog in stopal (t.i. periferna nevropatija), zaradi katere ne čutijo bolečin, ki sicer spremljajo okrnjeno prekrvitev nog, se po pomoč pogosto zatečejo šele, ko na nogah opazijo rano ali gangreno. Takrat so neredko tudi možnosti zdravljenja žal precej omejene in večinoma se vsaj delni amputaciji noge ne moremo izogniti.

PAB ima v razvitem svetu vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let. Napredovala oblika PAB (t.i. kritična ishemija nog) v Sloveniji vsako leto prizadene približno tisoč petsto novih bolnikov. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je tveganje za razvoj kritične ishemije kar 2 do 4-krat večje kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Med bolniki, ki zaradi kritične ishemije utrpijo amputacijo stopala, pa je vsaj polovica bolnikov s sladkorno boleznijo. Poleg sladkorne bolezni med dejavnike tveganja za ateroslerozo sodijo še kajenje, zvišan krvni tlak, povečana vsebnost  »škodljivega« LDL holesterola v krvi (holesterola v lipoproteinskih delcih majhne gostote), debelost, telesna neaktivnost, ledvično popuščanje, družinska obremenjenost, moški spol in starost.

Ateroskleroza poleg arterij spodnjih okončin prizadene tudi druge arterije. Tako ima večina bolnikov s PAB zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s PAB tako bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Zgodnje odkritje PAB nam zato ne omogoči le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi oceno zdravja drugih arterij v telesu. S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem PAB lahko veliko prispevamo k preprečevanju bolezni srčnih in možganskih arterij.

Za zdrave žile tako skrbimo predvsem z zdravim načinom življenja ki vsebuje čim več gibanja, zdravo prehrano in urejanjem omenjenih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Bolniki s sladkorno boleznijo pa bi morali noge še posebej skrbno negovati, jih vsak dan pregledati in se ob pojavu rdečine, žuljev ali ranic čimprej posvetovati z zdravnikom.

Tako kakor vsi organi v telesu se tudi arterije starajo, kar je del normalnih procesov, ki potekajo v organizmu. Pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za aterosklerozo, še zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo je proces staranja žil pospešen in se začne prej v primerjavi z zdravimi ljudmi, kjer je edini dejavnik staranje.

Z novimi metodami lahko staranje arterij merimo in mu sledimo. Ena od takih metod je merjenje togosti žile. Srce z utripanjem povzroča neprestano raztezanje vlaken v stenah žil. Elastična vlakna ki vsebujejo elastin se obnavljajo počasi in telo jih s staranjem nadomešča s čvrstejšimi in močnejšimi kolagenskimi vlakni kar povzroča togost žil. Žile ljudi z dejavniki tveganja za aterosklerozo, zlasti sladkorno boleznijo postajajo toge hitreje kot žile zdravih ljudi.

Togost žil lahko ocenimo z meritvijo hitrosti pulznega vala (pulse wave velocity-PWV), ki se izraža v metrih na sekundo (m/s). Vsak utrip srca požene v aorto in navzdol, proti okončinam, vse do prstov na rokah in na nogah, približno deciliter krvi. Ob vsakem iztisu krvi se ta elastična žila raztegne in nato skrči; tako nastane pulzni val, ki potem potuje proti čedalje bolj oddaljenim delom telesa. Bolj ko je žila elastična, mlada, tem počasnejša in enakomernejša je pot tega pulznega vala. Z meritvijo hitrosti pulznega vala torej lahko ugotovimo kako »mlade« oz. »stare« so naše žile oz. ali so naše žile npr. bolj toge, kot bi morale biti v naši starostni skupini.

Povečana togost žil povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov (gangrena, možganska kap, srčni infarkt). Merjenje togosti žil, nam tako omogoča da bolezen pravi čas prepoznamo, ko za preventivne ukrepe še ni prepozno in z zaščitnim ukrepanjem še vedno lahko preprečimo nastanek hudih zapletov.

Po evropskih smernicah za zdravljenje arterijske hipertenzije je hitrost pulznega vala več kot deset metrov na sekundo opredeljena kot žilna okvara. Takšna je sicer lastnost žilja pri 75-letniku. Če jo izmerimo pri mlajšem človeku, pa to pomeni, da so njegove žile bolj toge in njegova ogroženost za nastanek zapletov z žiljem večja. Določitev togosti žil lahko bolj kot povišan krvni tlak ali holesterol pripomore k oceni tveganja za srčno-žilni zaplet. Povečanje hitrosti pulznega vala za 1 m/sekundo tako poveča tveganje za umrljivost za kar 15%.

Posameznik, ki še nima napredovale okvare žilja, s to dostopno, preprosto, ne invazivno preiskavo, ki traja manj kot deset minut, dobi dodaten argument za izogibanje razvadam, ki dokazano škodijo zdravju.

Družinska hiperholesterolemija (DH)

• Je podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan “slabi” holesterol (holesterol v lipoproteinih majhne gostote, na kratko LDL-holesterol) in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja (BSO).
• Ocenjujejo, da je prevalenca heterozigotne familiarne hiperholesterolemije (HeFH) od 1 primera na 200 do 1 primera na 500 ljudi; glede na to oceno HeFH prizadeva od 14 do 34 milijonov ljudi. Žal ostane ta motnja v večini držav po svetu neodkrita kar pri 80 odstotkih vseh prizadetih.
• FH sicer ni mogoče ozdraviti, jo je pa mogoče obvladovati z zniževanjem zvišanega “slabega” holesterola.

Kaj je družinska hiperholesterolemija (DH)?

Družinska ali familiarna hiperholesterolemija je podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan “slabi” holesterol (holesterol LDL) in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja. Osebe z DH ne morejo ustrezno predelati naravnega dovajanja holesterola v jetrih. Zato imajo zelo zvišano koncentracijo “slabega” holesterola, ki lahko povzroči zožitev arterij (aterosklerozo) in s tem srčni infarkt ali možgansko kap.

Poznamo dve vrsti DH:

• Heterozigotna družinska hiperholesterolemija (HeDH) je podedovana od enega od staršev; večina oseb z DH ima to obliko, ki se pojavlja s pogostjo 1:200 do 1:500 oseb.
• Homozigotna družinska hiperholesterolemija (HoDH) je podedovana od obeh staršev, ki imata oba DH; ta je zelo redka in se pojavlja se pri manjšini oseb s DH.

Glede na ocenjeno prevalenco 1:300 je v Sloveniji okrog 6.500 oseb z DH. Žal je motnja odkrita le pri okoli 10% tistih, ki jo imajo.

Kakšna so tveganja DH?

Osebe z nezdravljeno DH imajo približno 20-krat večje tveganje za zgoden nastanek koronarne bolezni srca. Moški z nezdravljeno HeDH imajo 50-odstotno tveganje za koronarni dogodek do 50. leta starosti, ženske z nezdravljeno HeDH pa imajo 30‑odstotno tveganje za koronarni dogodek do 60. leta starosti. Večina oseb s HoDH ima že do 25. leta starosti razvito hudo koronarno bolezen srca (KBS).

DH se deduje “avtosomno dominantno”: to pomeni, da ne more “preskočiti” generacije in oseba z DH ima 50-odstotno možnost, da bo motnjo prenesla na otroka. Zato obstaja nujna potreba po diagnostičnem presejanju in po zgodnjem, agresivnem zdravljenju.

[wp_ad_camp_1]

Kakšni so možni znaki in simptomi DH?

Osebe s DH imajo visok “slabi” holesterol (holesterol LDL), KBS v zgodnji starosti in pojavljanje DH v družini. Opaznih simptomov po navadi ni, a pri nekaterih osebah se lahko pojavijo:

o       maščobni odložki (depoziti) na komolcih, kolenih, zadnjici in tetivah (ksantomi),

o       maščobni odložki okrog oči (ksantelazme),

o       bela obroba očesne roženice (kornealni arkus).

Diagnostični postopek se po navadi začne s preiskavo krvi za meritev koncentracije različnih vrst holesterola, med njimi “slabega” holesterola (holestreola LDL), “dobrega” holesterola (holesterol v lipoproteinih velike gostote, na kratko HDL-holesterol), in trigliceridov. Osebe z HeDH imajo lahko koncentracijo LDL holesterola dva- do trikrat višjo od povprečne, tiste s HoFH pa celo štiri- do šestkrat višjo od povprečne.

Če je postavljena diagnoza pri enem družinskem članu (ali če je diagnoza negotova), lahko genetsko testiranje pomaga potrditi diagnozo in odkriti prizadete sorodnike.

V Sloveniji poteka populacijsko presejanje pri otrocih, starih 5 let v okviru rednih sistematskih pregledov, kar je eden ključnih ukrepov za zgodnje prepoznavnaje in ustrezno vodenje te motnje.

Obvladovanje

DH sicer ni mogoče ozdraviti, jo je pa mogoče obvladovati z zniževanjem zvišanega “slabega”oz. LDL  holesterola. Raziskave so pokazale, da je mogoče holesterol LDL znižati s spremembami življenjskega sloga, prehrano in zdravili. Za osebe z DH je zelo priporočljivo, da se po posvetu z zdravnikom odločijo za naslednje spremembe:

Življenjski slog

• Opustitev kajenja – Kajenje samo po sebi dodatno okvari žile in podvoji tveganje za srčni infarkt. Nujno je, da kadilci nehajo kaditi, ker jim kajenje močno povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
• Telesna dejavnost – Priporočljivih je trideset minut dejavnosti na dan vsaj petkrat na teden.

Prehrana

• Uživati je treba manj maščob, predvsem manj nasičenih maščob (npr. rdečega mesa ali masla).
• Nasičene maščobe je treba nadomestiti z nenasičenimi (npr. z rastlinskimi olji).
• Omejiti je treba hrano in pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja ali alkohol.
• Uživati je treba več živil, ki vsebujejo vlaknine, več zelenjave in več sadja.

Zdravila

Za zdravljenje visokega LDL holesterola pri DH je na voljo več vrst zdravil, ki jih je mogoče uporabljati sama ali v kombinaciji. Največ predpisovana in uporabljana zdravila proti zvišanemu holesterolu so statini, ki dokazano znižajo LDL holesterol in zmanjšajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Poleg tega za osebe z družinsko hiperholesterolemijo raziskujejo nova zdravila.