Endometrioza je ena izmed najpogostejših bolezni, za katero zbolijo ženske v reproduktivnem obdobju. Je pojav tkiva s histološkimi in funkcionalnimi značilnostmi endometrija (sluznice maternice) zunaj maternične votline.

Najpogosteje se to tkivo pojavi na organih v mali medenici, predvsem na rodilih – na jajčnikih, jajcevodih, materničnih vezeh, v Douglasovem prostoru, razširi se lahko tudi na sosednje organe v mali medenici: na mehur, sečevod in črevesje. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi na pljučih, v možganih in nogah.

Je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Pogostost bolezni ni znana, ocenjujejo pa, da za njo zboli 10–15 % žensk v rodnem obdobju (to je od 19. do 45. leta starosti, čeprav lahko endometrioza nastane že ob prvi menstruaciji); precej pogostejša je pri neplodnih bolnicah, in sicer 20‒50 %, ter pri bolnicah s kronično medenično bolečino, pri katerih endometriozo navajajo v 10‒70 %. Pogostost endometrioze v razvitem svetu je ugotovljena na podlagi obsežnih epidemioloških raziskav in vse ugotavljajo, da za njo zboli vsaka 10. ženska, torej 10 %, kar pomeni približno 176 milijonov žensk po vsem svetu, v Sloveniji pa z njo živi okoli 30.000 do 40.000 žensk.

Poznamo tri različne oblike endometrioze, ki pa se lahko pojavijo tudi hkrati: peritonealna endometrioza, endometrioza jajčnika in globoka infiltrativna endometrioza.

 

VZROK ZA NASTANEK BOLEZNI

Čeprav bolezen poznamo že razmeroma dolgo, znanost do zdaj še ni potrdila specifičnega vzroka za njen nastanek. Vzrokov je brez dvoma več, torej govorimo o multifaktorialni bolezni. Obstaja več teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze.

 

SIMPTOMI

Simptomov endometrioze je veliko, čeprav lahko bolezen poteka tudi brez njih in jo zaradi tega odkrijejo po naključju. Odvisni so od oblike endometrioze in posameznice. Stopnja težav ni nujno odvisna od obsežnosti bolezni: že majhno žarišče lahko povzroči hude bolečine in težave, prav tako pa lahko razširjena oblika endometrioze ne povzroča večjih težav. Najopaznejši simptom je bolečina, ki se lahko izraža v ciklih ali pa je kronična.

Zgodnji simptomi so povezani z medenično bolečino in menstrualnimi krči. Poleg tega so najpogostejši simptomi še boleči spolni odnosi, motnje menstruacijskega ciklusa in neplodnost.

 

DIAGNOSTICIRANJE

Diagnosticiranje je ena izmed večjih težav pri endometriozi, saj se ta rada skrije na vseh običajnih pregledih male medenice. Posledično ogromno žensk leta in leta čaka, preden pride do prave diagnoze, žal pa bolezen lahko v tem času poškoduje notranje organe. Zato sta izredno pomembni zgodnje odkrivanje endometrioze in strokovno ukrepanje, da se preprečijo večje poškodbe notranjih organov in čim bolj izboljšajo možnosti za (naravno) zanositev. Kljub anamnezi, kličnemu pregledu, vaginalnemu ultrazvoku, endorektalnemu ultrazvoku, magnetni resonanci in krvnemu testu je laparoskopija edini način diagnosticiranja, ki endometriozo dokončno potrdi. Kljub neinvazivnim načinom, s katerimi prepoznavamo nekatere oblike endometrioze, je ta lahko kljub negativnim izvidom takšnih preiskav skrita in posledično nevidna, kar  pa še ne izključuje endometrioze. Zato je za dokončno potrditev endometrioze potreben poseg, pri katerem se tkivo odstrani in pregleda ter histološko potrdi ali ovrže diagnoza endometrioze.

 

ZDRAVLJENJE

Obstajajo razmeroma učinkoviti načini zdravljenja, vendar za zdaj ni idealnega načina, ki bi vsem pacientkam omogočil dokončno ozdravitev. Vrsta zdravljenja je odvisna od težav – ali gre zgolj za bolečine, za neplodnost, za bolečine in neplodnost – ter od dolgotrajnosti in obsežnosti bolezni. Poznamo naslednje oblike zdravljenja: kirurško zdravljenje, hormonsko zdravljenje in protibolečinska zdravila, veliko žensk je ugotovilo izboljšanje simptomov, potem ko so izboljšale svoj življenjski slog, morda zamenjale prehrano ali kaj podobnega. Tudi alternativne metode ponujajo nekaj možnosti, ki se izkazujejo za uspešne, vendar takšno zdravljenje poteka na lastno odgovornost.

 

Vir:

www.endozavest.si