Debelost in preventiva debelosti

///Debelost in preventiva debelosti


Debelost in preventiva debelosti

Deli z drugimi!

Debelost je definirana kot prekomerno nalaganje maščobe, ki presega normalne okvire. Zvečana telesna teža sama še ne pomeni debelosti, saj je lahko večja na račun mišic, kosti in edemov (Augustinovič, 2005).

Razlikujemo dve obliki debelosti: hiperplastična debelost, pri kateri je povečano število maščobnih celic in hipertrofično debelost, kjer pa so povečane same maščobne celice.Število maščobnih celic pri odraslih je stalno, zato menijo, da se v odrasli dobi razvije predvsem hipertrofična oblika debelosti.Izjema so skrajne debelosti, pri katerih pride do povečanja maščobnih celic in povečanja števila maščobnih celic.Bolje kot podajanje podatkov o telesni višini in teži omogoči prikaz stopnje debelosti izračun indeksa telesne mase.Normalno in idealno težo razberemo iz razpredelnic, ki so sestavljene po statističnih podatkih.Pri  normalni teži upoštevamo starost, spol, telesno višino in razvitost okostja in jo ugotavljamo na podlagi statističnih vrednosti.Ali gre za debelost pri zvečani, normalni ali celo zmanjšani telesni teži, določamo rutinsko z merjenjem debeline kožne gube.Za natančnejše podatke za raziskovalne namene pa lahko uporabimo računalniško tomografijo ali z magnetno resonanco, vendar sta te dve metodi preveč agresivni (Augostinovič, 2005).

O bolezensko prekomerni teži, debelosti govorimo takrat ko je ITM višji od 30, poleg indeksa pa se je uveljavilo merilo, ki upošteva porazdelitev maščevja po telesu in s tem ugotavlja zdravstveno tveganje.Pri tem velja tudi upoštevati obseg pasu, ki pri ženskah pri 88cm in pri moških pri 102cm, povzroča tveganje za sladkorno bolezen in motnje presnove maščob, psihične motnje, depresije, motnje čustvovanja (Augostinovič, 2005).

 

4.1. POGOJI IN VZROKI ZA NASTANEK DEBELOSTI

Pogoji in vzroki za nastanek debelosti je pozitivna energijska bilanca, ko organizem prejema več energije kot jo porablja.To dejstvo pa nam žal ne pove več o vzroku za razvoj debelosti.Pri debelosti razlikujemo dve fazi: dinamično fazo, ko se debelost  razvije in se zaradi kalorično preobilne hrane nabira maščevje, ter statično fazo, v kateri je organizem v energetskem ravnotežju (Augostinovič, 2005).

4.2. PRESNOVA IN TERMOGENEZA

Presnova in termogeneza sta odvisni od sinteze katabolizma maščob, zato je smotrno iskati vzrok v motnjah presnove, čeprav pri večini debelih ljudi ne ugotovimo presnovnih motenj.Pri nekaterih boleznih se lahko posledično razvije debelost ali pa gre za prerazporeditev maščobe po telesu.Raziskovali so možnost, da se pri debelem človeku hrana koristneje uporablja in resorbira.Pokazalo se je, da prebava, aktivnost prebavnih encimov, absorbcija in podobno, pri debelem človeku niso boljši, kot pri ljudeh z idealno telesno težo.Ugotovljeno pa je bilo, da je pri debelejših zmanjšan vstop glukoze v mišične celice, kar je posledica debelosti in ne njen vzrok.Pri človeku dosedanje raziskave niso zanesljivo pokazale takšnih motenj presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, ki bi pri kalorično primerni hrani povzročila debelost.Približno tri četrtine porabe energije nad bazalnim metabolizmom  gre na račun resorbcije in presnove zaužite hrane, preostanek na račun termogeneze, pospešene z učinki adrenergičnega sistema.Čedalje več raziskovalcev pripisuje prav termogenezi pomemben vpliv pri preprečevanju  in razvoju debelosti (Augostinovič, 2005).

 

4.3. GENETSKI DEJAVNIKI

Genetski dejavniki zajemajo  populacijsko genetske oziroma evolucijske študije debelosti.Pomembno je ločevati med podedovano in okoljsko pridobljeno debelostjo.Eno ima opraviti z odpravo stigmatizacije debelih ljudi, drugo s sistemsko kampanjo.Interesi korporacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane so v popolnem nasprotju z javnim interesom.Cilj industrije je povečati porabo hrane, tudi za ugodne cene (Augostinovič, 2005).

4.4.HORMONSKE IN HIPOTALMIČNE MOTNJE

Hormonske in hipotalmične motnje so posvečene razsikavam hormonov pri debelih ljudeh.Zmanjšano izločanje rastnega hormona po različnih dražljajih, vendar se izločanje rastnega hormona normalizira, če tak človek shujša.Pomemben problem je tudi povečano izločanje inzulina, ki ga večkrat ugotovimo pri debelih ljudeh, je posledica zmanjšane odzivnosti perifernih tkiv na inzulin.S shujšanjem se motnja odpravi.Nekateri menijo, da je zmanjšana odzivnost mišičnih celic posledica premajhne telesne aktivnosti.Ključno vlogo igra tudi hipofunkcija ščitnice in zato zmanjšano bazalno presnovo so našli le pri nekaj odstotkih debelih ljudi, čeprav je pomen hormonov ščitnice v katabolizmu nedvomen.Telesna teža se ponavadi poveča tudi zaradi  edemov.Pri Cushingovi bolezni pa je značilna razporeditev adipoznega tkiva (Augostinovič, 2005).

Hipotalmične motnje so dokazovali na poskusih na živalih, ter dokazali da gre za posredno poškodbo hipotalamusa s posledičnimi motnjami hranjenja, ne pa za hormonske dejavnike, ki bi utegnili biti neposredna posledica bolezni hipofize (Augostinovič, 2005).

 

4.5. NEVARNOSTI DEBELOSTI
Nevarnosti debelosti pestijo predvsem ljudi, ki trpijo za sladkorno boleznijo tipa 2, ki je neodvisen od inzulina,hiperglikemijo, hipertenzijo, aterosklerozo, koronarno boleznijo,..

Povečana telesna teža obremeni srce in s tem  poveča tudi volumen cirkulirajoče krvi in minutni volumen srca,z debelostjo povezujejo tudi holecistopatije  in toksemije v nosečnosti, pogosteje so tudi nezgode.Potek bolezni je večinoma hujši pri debelih ljudeh.Debelost je predvsem nevarna zaradi omenjenih zapletov, redko le sama po sebi.Zlasti pri skrajni debelosti se razvije sindrom hipoventilacije, ki ga označujejo kot somnolenco, cianozo in motnje spanja zaradi zastojev dihanja.Zaradi obilne gmote abdominalnega maščevja ki pritiska na prepono in maščevja na steni prsnega koša je dihanje že močno oteženo.Pri ležečem in spečem bolniku se razvijejo še obstrukcija dihalnih poti in apnoa zaradi maščobe v vratu ter hipotonije mišic mehkega neba in farinksa (Augostinovič, 2005).

 

5.ODPRAVLJANJE  DEBELOSTI
5.1. ZDRAVILA
Zdravila, ki vplivajo na regulacijske centre v hipotalamusu, imajo skoraj vedno škodljive stranske učinke.Zdravila za obravnavanje blonikov, ki so debeli, predstavljajo večinoma neuporabno terapijo.Zmanjševalci teka ali sredstva, ki moilijo delovanje v črevesju in ki zmanjšajo privzem snovi učinkujejo samo v kombinaciji s spremembo življenjskega sloga in predvsem z redno in zmerno telesno aktivnostjo.Poleg Reductila in Xenicala poznamo še najstarejše zdravilo fentermin, vsa pa so precej neučinkovita in imajo polno stranskih učinkov, kot so povišan krvni tlak, slabost, hude diareje, zmanjšana absorbcija vode, motnje erekcije,..(Augostinovič,2005).

 

5.2. OPERACIJE
Operacije in radikalno  terapevtsko sredstvo so del operativnega zdravljenja.Znan način kirurškega zdravljenja je kirurška anastomoza in tako zmanjšan čas in površina absorbcije zaužite hrane in ima številne stranske učinke, kot so diareje, toksični učinki, malabsrobcija,..Znan poseg je tudi zmanjšanje želodca, katerega se poslužujejo predvsem v ZDA, ter temelji na pričvrstitvi obročkov na želodec, ter tako preprečijo čezmeren vnos hrane.Okrog želodca se ovije silikonski trak, v sam želodec pa se vstavi balon.Najslabše pa so se obnesle obvodne operacije ali Shunt, ki temelji na skrajšanju tankega črevesja.Tudi tukaj so številni stranski učinki, med njimi tudi najpogostejši diareja in napenjanje.Leta 2005 je bilo v ZDA operiranih 150.000 debelih bolnikov, od tega jih je umrlo kar 6000.Stopnja umrljivosti je visoka in znaša 2,5% (Augostinovič, 2005).

 

6.DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH
6.1. DEJAVNIKI ZA NASTANEK DEBELOSTI PRI OTROCIH
Dejavniki za nastanek debelosti pri otrocih in mladostnikih so lahko dedni dejavniki, kot so: dednost ( morfološke značilnosti in dovzetnost za debelost), hormonske motnje (zmanjšano delovanje ščitnice, povečano delovanje nadledvične žleze), pokvarjen metabolizem za uravnavanje lakote in sitosti (Lovrinčič, 2007).

Dejavniki okolja, ki prispevajo k nastanku debelosti:

–          Družinski vzroki

–          Povečan vnos hrane

–          Zmanjšana telesna aktivnost (Lovrinčič,2007).

 

6.2 DRUŽINSKE NAVADE IN  DEBELOST
Družinske navade v  zgodnji mladosti so tiste, ki  so pomembne za nadaljnji vzorec  otrokovega hranjenja, ter vodijo k dovzetnosti za nastanek debelosti.Zelo pomemben je namreč izbor same hrane, obseg hrane, čas uživanja, ter tudi sama količina zaužite hrane.Prehranjevalne navade staršev so ključnega pomena, kako se bo otrok prehranjeval v nadaljne, saj otrok smatra da je tako kot se prehranjujejo starši pravilno in normalno.V obdobju je najpogostejše prehranjevanje dojenje in ni vzrok za debelost.Pozneje, ko pa je otrok privajen na mešano hrano pa je zelo pomemban serviranost hrane in količina (Lovrinčič, 2007).

6.3. NAPAKE V PREHRANI IN TELESNA NEAKTIVNOST
Napake v prehrani in telesna neaktivnost vplivajo na porast debelosti v tem obdobju.Majhni otroci uživajo namreč preveč sladkorja.Glavni vir tega zaužitega sladkorja pa so sladkane pijače in sladki prigrizki.Maščob dobijo s prehrano dovolj, vendar preveč nenasičenih, katerih glavni vir so čokolada in mesni izdelki.V prehrani je tudi preveč rastlinskih maščob, zlasti sončničnega olja.prehrana vključuje zgolj 70% vlaknin, kar je veliko premalo.Premajhno je uživanje vitamina A in C, ter železa.Otroci dobijo s prehrano dovolj kalcija, premalo pa je cinka.Zaradi samega tempa življenja, tudi otroci vedno bolj posegajo po hitri prehrani, najpogosteje pa po sladicah, sladkih pijačah, živilih, ki so energijsko goste in hranilno revne.Velikokrat pa je napaka, da otroka nagradimo s sladkarijami, kar je zelo škodljivo, posledice pa se pokažejo šele čez nekaj časa (Gavin, Downshen, Inzenberg, 2007).

Velik problem je tudi, da je zajtrk vedno bolj opuščajoč in nepomemben.Gibanje je prav tako zanemarljivo, saj otroci vedno več presedijo pred televizorji in računalniki, ter tako zaužito energijo ne porabijo.Pogosto je tudi odsotnost aktivnosti  krivda staršev, ki se bojijo, da bi se otrok poškodoval (Gavin, Downshen, Inzenberg, 2007).

6.4. PREVENTIVA DEBELOSTI
Preventiva debelosti vključuje zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne ustanove, Ministrstvo za šolstvo in šport, športne organizacije, navsezadnje celo mediji.Debelost sodi med kronične bolezni, ki vedno bolj narašča, zato moramo  stremeti k čim večjemu preprečevanju, saj predstavlja tudi velik problem sodobne družbe (Merljak, Koman, 2008).

V samo preventivo vključujemo:

–          Otroke z normalno težo za preprečevanje debelosti

–          Otroke z prekomerno telesno težo da preprečimo debelost

–          Otroke, ki so bili debeli in uspešno zmanjšali težo (Merljak, Koman, 2008).

Preventivna dejavnost se deli na:

-splošno ali javnozdravstveno

-selektivno preventivo

– usmerjeno preventivo

Pri majhnih otrocih so za preventivo pred debelostjo odgovorni starši, ki se morajo zavedati, da je debelost njihovega otroka družinska težava.Družine, ki so prizadevne za bolj zdrav način življenja, seveda pri tem  dosegajo boljše uspehe.Otroku lahko dajejo zgled, tako da sami redno uživajo dovolj zelenjave in telovadijo ali hodijo na sprehode.

Pedagoški delavci, starši in delavci v zdravstvu pa se morajo zavedati, da morajo biti vzor otroku na vseh področjih in uporabljati pravilno usmerjanje otrokove prehrane in dnevne aktivnosti., ter tako dosežejo ustrezen psihosocialni razvoj otroka v življenju.Prav tako je pomembna prehrana, ki more zadostovati otrokovim psihološkin in fiziološkim zahtevam.Biti mora uravnotežena, varovalna in zdrava, energijsko in hranilno uravnotežena, z veliko vlakninami in mikrobiološko neoporečna, v vsak obrok pa naj bosta vključeni tudi sadje in zelenjava.

 

7. DEBELOST IN MENOPAVZA
7.1. VZROKI,  KI PRIPELJEJO DO DEBELOSTI V MENOPAVZI
Vzroki, ki pripeljejo do debelosti v menopavzi so:

–          KOPIČENJE TELESNE MAŠČOBE

–          ZNIŽANJE MIŠIČNE MASE : (mišice omogočajo gibanje celotnemu telesu,več kot se telo giblje, več mišic potrebuje)

–          ZMANJŠANJE KOLIČINE TELESNIH TEKOČIN: (naše telo ima veliko vezivnega tkiva, ki ima vlogo vzdrževati prožnost in elastičnost tkiv, vmesni prostori pa so zapoljneni s tekočino.S starostjo se zmanjšuje količina vezivnega tkiva in s tem tudi telesna tekočina.)

–          ZNIŽANJE PRESNOVE: ( sem sodi razgradnja hranilnih snovi in tvorba novih snovi iz razgradnih produktov, presnova pa je odvisna od bazalnega metabolizma, delovnega metabolizma in termogeneze, potrebe za rast in nosečnost in dojenje.

–          NIŽJA PORABA ENERGIJE: ( v jajčnikih ciklično poteka dozorevanje jajčec in spolnih hormonov, ki ju uravnavata hipotalamus in hipofiza.Zaradi pomanjkanja estrogenov,  pa lahko nastopijo močne in daljše menstruacije, depresija, nespečnost, potenje, živčnost, izguba spolnega poželenja, spremembe na koži in na nohtih, povešenost dojk, osteoporoza,…)

Posledica vsega naštetega pa je lahko prekomerna telesna teža ali debelost.Na sam razvoj debelosti, pa lahko vplivajo notranji dejavniki, ki so navedeni zgoraj in zunanji dejavniki, kot so: stopnja izobrazbe, položaj v družbi, pomen hrane, težavnost dela, mediji, shujševalne diete, osveščenost,…

Debelost v menopavzi prenaša tudi s seboj številne težave kot so: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, bolezni dojk, žolčni kamni, visok krvni tlak, osteoartritis,…

7.2  PREVENTIVA DEBELOSTI V MENOPAVZI

Preventiva debelosti v menopavzi temelji na varovanju lastnega zdravja.Samo hujšanje je lahko zelo neprimerno, ker se telesna teža na koncu hujšanja ponavadi hitro povrne na staro stanje ali celo poveča.

Na preventivo vpliva:

–          Informiranost in znanje

–          Načrt zdravega življenja

–          Trdo delo

–          Motivacija

Pri tem  upoštevamo da je bazalni metabolizem za žensko v tem obdobju 1300kcal.

Upoštevamo lahko tudi nekaj koristnih nasvetov:

–          Dovolj spanca

–          Uživanje živil z rastlinskimi estrogeni

–          Uravnotežena prehrana

–          Uživanje vitaminov in mineralov

–          Opustitev kajenja

 

8. RAZPRAVA
Debelost je epidemija in kronična bolezen današnjega časa, ki vedno bolj narašča, zato je pomembno se zavedati resnosti obolenja in posledic, ki jih sama debelost prinaša.Na podlagi naraščanja debelosti pri otrocih, se zdi staršem debelost ne zdi sploh ne zdi noben problem in ovira v življenju, zato otroka spodbujajo naj nadaljuje s svojimi prehranjevalnimi navadami.

9.SKLEP
Za zdrav življenjski slog in življenje brez debelosti je pomembna uravnotežena prehrana, redna vsakodnevna telesna aktivnost in nujna obravnava problema debelosti.

 

10. LITERATURA:

– Augostinovič, Ž. (2005).Kako zbrati voljo za hujšanje.Ljubljana:Area Viva

– Brownell,K. (2009).The food fight

– Gavin.M.,Downshen, S., Inzenberg, N. (2007). Child in form

– Lovrinčič, H. (2007). V boj z debelostjo.Otrok in družina.07. (str.40-43)

– Merljak, M. in Koman, M. (2008).Zdravje je naša odločitev.Ljubljana:Prešernova družba

2017-08-11T12:34:07+00:00