Debel starostnik, hujšanje da ali ne?

///Debel starostnik, hujšanje da ali ne?


Debel starostnik, hujšanje da ali ne?

Deli z drugimi!

Debelost je kronična bolezen, ki prizadene  populacijo v vseh starostnih obdobjih. Tako kot v nekaterih drugih državah, narašča delež debelih starostnikov tudi v Sloveniji.  Po podatkih raziskave NIJZ (1), je med odraslo populacijo Slovencev najvišji delež prekomerno hranjenih v starostnem obdobju med 65 in 74 leti in debelih v starostnem obdobju med 55 in 64 leti.

Generacije debelih namreč prihajajo v obdobje staranja z vsemi odvečnimi kilogrami in posledično zdravstvenimi težavami. Po drugi strani pa nepravilne prehranske in gibalne navade ob fizioloških spremembah povezanih s staranjem organizma ( sarkopenija) prav tako  privedejo  do razvoja  debelosti, kar ob   pridruženih kroničnih boleznih zmanjšuje kvaliteto življenja pri starejših. Fiziološke spremembe staranja imajo namreč za posledico zmanjšanje deleža  funkcionalne mase ( mišične mase, kostne mase),  s tem  se zmanjšajo potrebe po energiji, kar vodi ob enakem vnosu hrane  k povečanju  maščobne mase.  Maščevje se kopiči centralno, intramuskularno in intrahepatalno. Debelost pri starostniku prav tako pomeni tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih  bolezni, GERB-a, apneje v spanju, urinske  inkontinence, demence, raka, osteoartroze. Posledično se zdravstvenim težavam pridružijo še gibalne težave, ki zmanjšajo samostojnost starostnika in povečajo potrebo po negi.

Pristop k obravnavi debelega starostnika, se zaradi   njegovih presnovnih sprememb, ki vplivajo na sestavo telesa, razlikuje od  obravnave debelosti mladega zdravega človeka.  Ob nepravilnem  pristopu k znižanju  telesne teže pri starejših  se delež funkcionalne  mase še dodatno zmanjša,  kar ob prisotnosti še drugih kroničnih bolezni   pospeši razgraditvene procese in dodatno zmanjša energetski vnos.

Način izražanja debelosti pri starejših

Za oceno prekomerne teže in  debelosti pri starejših lahko uporabimo ITM, vendar se moramo zavedati omejitev, saj ITM ne upošteva sprememb sestave telesa v starosti. Zato je veliko primernejša ocena deleža prekomernega maščevja z analizatorjem telesne strukture, kjer natančno opredelimo tako delež maščobne mase kot delež puste telesne mase.

Kdo potrebuje zdravljenje

Zdravljenja ne potrebujejo vsi starostniki s prekomerno telesno težo in debelostjo. Izkazalo se je, da  imajo celo boljše preživetje tisti, ki imajo ITM nekoliko višji, med 27 do 30 (2), zato v tem primeru svetujemo le ohranjanje telesne teže, pravilno prehrano in redno, primerno gibanje.

Tveganje za povečano umrljivost starejših prične naraščati z ITM  več od 30 (2), zato pri teh svetujemo nadzorovano, zmerno znižanje telesne teže s poudarkom na ohranjanju oz. čim manjšem zmanjšanju mišične mase. Rezultati  zadnjih objavljenih raziskav kažejo, da pri debelih z ITM več od 33, že zmerna izguba telesne teže ( 3 – 5 % začetne teže), katere cilj je čim manjša izguba mišične mase, ugodno vpliva na izboljšanje zdravja (3).

Pri obravnavi debelosti starejšega pa moramo vseeno tehtati med tveganji in koristmi hujšanja. Med tveganja sodi možnost podhranjenosti v smislu neprimernega vnosa hranil, izguba mišične in kostne mase. Na drugi strani pa primerno znižanje teže doprinese k izboljšanju dejavnikov tveganja kroničnih bolezni, izboljša se psihofizično počutje in gibljivost in ima pri izrazito debelih ugoden vpliv na preživetje.

Prepoznavanje in zdravljenje debelosti pri starejših

Družinski zdravnik ima v sklopu referenčne ambulante in s pomočjo modela obravnave debelosti na primarnem nivoju  možnost prepoznavanja, prehranske obravnave in zdravljenja  debelosti, tako kot pri ostali odrasli populaciji tudi pri starostniku. Posebej smo pozorni na podatek o nenamerni izgubi telesne teže pri debelem starejšem bolniku, pri katerem je nujno potrebno opredeliti vzrok izgube telesne teže.

Debelost je v modelu obravnave debelosti opredeljena kot presnovna bolezen, ki mora pri starostniku nujno  vključevati prehransko diagnozo, meritev telesne sestave, oceno potrebe po znižanju telesne teže, cilj zdravljenja, pri čemer je potrebno upoštevati pridružena bolezenska stanja starostnika. V procesu zdravljenja je nujno potreben skrben nadzor nad zdravstvenim stanjem in spremljanje telesne sestave starostnika.

Splošna priporočila obravnave debelega starostnika

Priporočila so podobna priporočilom odrasle populacije (4 ), pri čemur še posebno pazimo, da posamezniku zagotovimo  primeren energijski vnos, pri čemer upoštevamo, da so potrebe po vnosu energije manjše kot pri ostali populaciji. Zagotoviti moramo uravnotežen in pravilno razporejen vnos kakovostnih hranil, predvsem kakovostnih beljakovin, to je 1,2 do 1,5 g/ kg telesne teže (5), omejimo pa vnos enostavnih ogljikovih hidratov in nasičenih maščob. Zagotoviti je treba zadosten vnos kalcija in vitamina D3.

Poseben poudarek  je na redni in posamezniku primerni telesni vadbi, ki pomaga ohranjati funkcionalno maso in s tem moč, ravnotežje ter izboljša gibalno sposobnost posameznika in ima ugoden vpliv na zdravje starostnika.

Poseben pomen pri vnašanju in vztrajanju v novih prehranskih in gibalnih spremembah ima vključitev starejših v skupine, kjer se srečujejo ljudje s podobnimi problemi, poslušajo in podpirajo. Programi, ki temeljijo na individualni obravnavi in upoštevajo presnovno stanje pacienta, skupaj s podporo skupine so se tudi pri nas (6) izkazali za uspešne, saj so bili starejši udeleženci pri doseganju cilja in vzdrževanju nižje teže, celo uspešnejši od mlajših udeležencev v programu.

Asist. dr. Milena Kovač Blaž, dr.med.

Zdravstveni dom Šiška, Ljubljana

Reference

  1. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja: Desetletje CINDI raziskav v Slovenije. Inštitut za varovanje zdravja; 2014: 35-41.
  2. Oreopoulos A, Kalantar-Zadeh K, Sharma A, Fonarow G. The obesity paradox in the elderly: potential mechanisms and clinical implications. Clin Geriatr Med. 2009;25:643–659. [PubMed]
  3. 3 Am J Health Promot. 2013 Jan; 27(3): 191–199. doi: 4278/ajhp.110617-LIT-259
  4. Jensen MD, Ryan DH, Apovian CM, Ard JD, Comuzzie AG, Donato KA, et al. A report of American College of cardiology/ American Heart association Task Force onfORCE. 2013 AHA/ACC/TOS Guideline for the Management of Overweight and Obesity in Adults. Circulation 2014; 129 (25 Suppl 2): S139-40.
  5. Bauer J, Biolo G, et al. Evidence-based recommendations for optimal dietary protein intake in older people, a position paper from the PROT-AGE Study Group Journal Am Med Dir Assoc. 2013.

Kovač M. Hujšanje po programu zdravljenje debelosti. Magistrsko delo. Ljubljana, Medicinska fakulteta; 2004.

2016-04-24T09:04:01+00:00